Daoizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Simbol Taidžitu diagram predstavlja ravnovesje dveh sil v katerem deluje Jin in Jang princip

Daoizem (v starejših zapisih kot taoizem) je različica kitajske filozofske tradicije,katerih izhodišče sta ravnovesje in naravni red. Ločimo med »filozofskim daoizmom«, ki so ga razvili filozofi Jang Džu, Laozi (kitajsko: 老子Lǎozi) in Zhuangzi (kitajsko: 庄子 Zhuāngzi), ter »religioznim daoizmom«, ki je sinteza filozofskih prvin, ljudskih verovanj in budizma.

Filozofija[uredi | uredi kodo]

Beseda Dao (kitajsko: 道 dào = pót) ima v kitajski miselnosti zelo globok pomen. Pomeni kozmično pranačelo, ki je za vsemi dogajanji, in hkrati - v skladu z imanentno metafiziko, ki je ena temeljnih značilnosti antične kitajske filozofije, tok stvari in dogajanj samih. Filozof Laodzi skuša dao med drugim opisati kot »pramater desettisočih stvari«, čeprav že v prvi kitici svoje knjige pravi, da »če je Dao izrekljiv, potem to ni večni Dao«. Daoisti so težili k samoti, meditaciji, preprostemu življenju. Daoistična etika poudarja pomen ne-delovanja (vuvei 無為), ki pa ni pasivnost, temveč postulat, ki preprečuje delovanje v nasprotju z večnim, vse-prevevajočim tokom daa. Pomembno je torej življenje v soskladju z naravo in z individualno svobodo ter avtonomno integriteto posameznika.

Načelo[uredi | uredi kodo]

Osrednjo načelo daoizma je nauk o Dao -, ki predstavlja naravni svetovni red. Filozofski Daoizem uči delovanje svojega uma in telesa v svetu ter kako najti svojo pravo pot svojo pravo naravo.Vsaka stvar v vesolju ima svojo pot svojo naravo tako kot ima vsak posameznik svojo pot po kateri mora iti,in srečno najti svoje življenje.Daoizem uči,da se vsaka stvar spreminja in da nikoli ne stoji pri miru.Narava se spreminaj čez čas in čas,zvezde se rojevajo in umirajo,čas gre in svet stoji,ker Dao 道(pot),je tudi narava zato se daoisti ravnajo po naravi ter mojstri učijo,da mora biti vse skupaj z harmonijo z Daom,drugače ni življenja.

Dao[uredi | uredi kodo]

Dao se lahko v grobi miselnosti upošteva kot tok v vesolju,ali kot nekateri trdijo bistvo ali vzorec za naravni svet,ki ohranja vesolje uravnoteženo in odrejeno.Dao je ne-dvojni koncept-to je večja celota,iz katere vsi posamezni elementi vesolja izhajajo.Dao je običajno opisan v smislu elementov narave,in predvsem kot podoba vode.Tako kot voda,je nerazdeljen,neskončen samo obnovljiv,mehak in miren,vendar izjemno močan,ravnodušnen in radodaren,usmerjev v ukrepe vseh bitij.

De[uredi | uredi kodo]

De Kitajsko 德,je ključni koncept v daoistični filozofiji ponavadi pomeni neločljiv značaj,notranjo moč,moralni značaj in vrlino.

Wu Wei[uredi | uredi kodo]

Wu Wei-poenostavljeno kitajsko 无为,tradicionalno 無為,je pomemben koncept v daoizmu,ki vključuje vedeti,kdaj delovati in kdaj ne.Drug vidik tega je da "vuvei" kar pomeni-ne delovanje.

Predlogi za nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Klasiki daoizma, zbornik (Lao Zi, Zhuang Zi, Lie Zi) (COBISS)
  • Lie Zi: O praznini (COBISS)
  • Laozi: Dao De Jing : življenje življenjske sile skozi izžarevanje notranje moči (COBISS)
  • Jana S. Rošker: Iskanje poti: spoznavna teorija v kitajski tradiciji - Del 1: Od protofilozofskih klasikov do neokonfucianstva dinastije Song (COBISS)
  • Jana S. Rošker: Odnos kot jedro spoznanja: kitajska filozofija od antičnih klasikov do modernega konfucijanstva. Cankarjeva založba, Ljubljana 2010. (COBISS)


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]