Estetika (iz grške besede αἰσθητικός: aistetikós - čuten, zaznaven) je filozofski disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem o lepega nasploh in vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o določenem lepem. V ožjem pomenu je estetika filozofija umetnosti, kritike umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
Filozofi in ostali učenjaki so že tisočletja razmišljali o lepem kot splošnem in o lepem v stvareh (Platon, Aristotel). Besedo je prvi uporabil nemški filozof in ustanovitelj študija estetike Alexander Gottlieb Baumgarten v 18. stoletju. Nanaša se na samostalnik, ki pomeni »ta, ki appelira na čute«, je vse kar poživlja ali povzdigne posameznika. Predmet estetike je lahko oblika dela in tudi vsebina. Baumgarten si je estetiko zamislil kot vedo o čutnemu spoznanju. Kant še ohranja ta pomen posredovanja čutno danega (transcedentalna estetika). S tega vidika predstavlja prelom Hegel, ki estetiko poveže s človekovim duhovnim ustvarjanjem.
Danes se v estetiki poudarja njen uporaben vidik v vsakdanjem življenju, ki se nanaša na preudarjeno spreminjanje bivalnega okolja in doseganje boljše kvalitete življenja.
Karol Józef Wojtyła: »Estetika je mati etike«.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
