Tokio
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Tokio Metropolis 東京都 |
|||
 |
|||
|
|||
 |
|||
| Koordinati: | |||
|---|---|---|---|
| Država | Japonska | ||
| Regija | Kantō | ||
| Otok | Honšu | ||
| Upravljanje | |||
| - guverner | Shintarō Ishihara | ||
| Površina | |||
| - mesto: | 2.187,08 km² | ||
| Prebivalstvo (1. oktober 2007) | |||
| - mesto: | 12,790,000 | ||
| - gostota: | 5796/km² | ||
| Območna koda | JP 13 | ||
| Uradna spletna stran: metro.tokyo.jp | |||
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi. Legalno ima hkrati status prefekture in mesta, kar je posebnost pri japonskih mestih. 23 posebnih tokijskih okrajev tvori območje, ki mu neformalno pravimo mesto Tokio, v njem pa živi več kot 8 milijonov ljudi. Na celotnem območju prefekture živi dobrih 12 milijonov ljudi, kar je desetina japonskega prebivalstva. Tokio je administrativno, poslovno, prometno, izobraževalno in kulturno središče Japonske, tu ima sedež tudi japonski cesar.
Širše območje Tokia, ki vključuje prefekture Chiba, Kanagawa in Saitama, je s 35 milijoni prebivalcev najgosteje naseljeno urbano območje na svetu.
Vsebina |
[uredi] Geografija in administracija
Kopenski del Tokia leži severozahodno od Tokijskega zaliva in meri 90 km od vzhoda proti zahodu ter 25 km od severa proti jugu. Meji na prefekture Chiba na vzhodu, Yamanashi na zahodu in Saitama na severu. Prefektura je razdeljena na 23 posebnih okrajev na vzhodu in območje Tama (多摩地域) na zahodu, ki ga tvori dodatnih 26 (vele)mest, 5 mest in 8 vasi, vsak s svojim lokalnim vodstvom. Administrativno sta del prefekture tudi dve otočji, Izu in Ogasawara; slednje se razteza do 1000 km od kopnega.
Vsak okraj je samostojna mestna občina s statusom mesta, imajo lastne župane in mestne svete. Celotno Tokijsko metropolo vodi skupščina na čelu z guvernerjem, ki ima sedež v okraju Shinjuku.
[uredi] Etimologija
Tokio se je do devetnajstega stoletja imenovalo Edo. Leta 1868 so ga prvič uradno poimenovali Tokio (dobesedno vzhodna prestolnica), da se je razlikovalo od dotedanjega cesarskega mesta Kyōto (dobesedno prestolnica). V obdobju cesarja Meijija se je uporabljalo alternativno črkovanje kitajske pismenke za Tokio, "Tōkei". Tako črkovanje se danes ne uporablja več, ohranjeno pa je v nekaterih starejših dokumentih.
[uredi] Zgodovina
Edo je bilo do začetka sedemnajstega stoletja relativno nepomembno mesto. To se je spremenilo, ko ga je za svojo prestolnico izbral Ieyasu Tokugawa, vojščak, ki je prvi poenotil Japonsko in si nadel naslov šogun. Osrednje mesto bogate pokrajine Musashi je tako postalo tudi osrednje japonsko mesto, saj cesar v Kyōtu ni imel nobene moči.
Konec devetnajstega stoletja, po državnem udaru, ki je strmoglavil vojaško nadvlado, ki jo je osnoval Ieyasu Tokugawa in njegovi nasledniki, ter ponovno uveljavil cesarsko moč, se je tja preselil tudi cesar in takrat so Edo preimenovali v današnji Tokio, vzhodno prestolnico. Takrat je Tokio že bil najpomembnejše politično, gospodarsko in kulturno središče države, in cesarska rezidenca v starem gradu Edo je le potrdila mesto kot prestolnico.
Tokio so dvakrat porušili in ponovno zgradili. Prvič leta 1923, ko ga je zrušil silovit potres, drugič pa proti koncu druge svetovne vojne. V današnjem Tokiu je tako ostalo le malo tradicionalnega. Po drugi strani pa je to omogočilo razvoj odličnega sistema podzemnih železnic in velikih urbanih središč. Mesto kljub temu da se prebivalstvo japonske manjša, raste še danes in je ena največjih metropol na svetu.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Uradna spletna stran mestnih oblasti
- Satelitska slika mesta (vidni so cesarski vrtovi in glavna železniška postaja)
- Tokyo - turistični vodič na Wikitravel
