Šogun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Šogun (japonsko 将軍, hepburnovo prečrkovanje shōgun) je japonski častni naslov in vojaški čin, približno enakovreden sodobnemu generalu.

Med leti 1192 in 1333, torej v času japonske fevdalne države, označujemo z izrazom šogun vrhovnega vojaškega poveljnika, kronski vojskovodja Minamoto no Joritomo, pa si izbori poleg najvišje vojaške še najvišjo civilno oblast. Tako postane oblast japonskega cesarja le še nominalna. Cesar je v skladu s šintoistično religijo sicer še vedno učlovečeno božanstvo in »glava« japonske države, vendar pa je njegova absolutna oblast z vzponom šogunov močno omejena.

Šoguni si izborijo tudi osebne vazale, japonske veleposestnike (daimije), ki jih do šogunov zavezuje osebna zvestoba. Ta zvestoba je enaka tisti, s katero so samuraji povezani s svojimi zemljiškimi gospodi. S to dvojno povezanostjo doseže fevdalizem na japonskem svoj vrhunec.

Prvi, ki je prejel naziv šoguna, je bil Ōtomo no Otomaro.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]