Berlin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Berlin
Cityscape Berlin.jpg
Zastava Grb
Zastava Berlina Grb Berlina
Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji
Lega Berlina v Nemčiji/EU
Koordinate 52° 31′ N, 13° 25′ E (v angleščini)
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Uprava
Država Nemčija Flag of Germany.svg
NUTS-regija DE3 Flag of Europe.svg
Upravna delitev mesta 12 okrožij
Župan Klaus Wowereit (SPD)
Vladajoča stranka SPDCDU
Glasov v Zveznem svetu 4 (od 69)
Osnovni statistični podatki
Površina  892 km²
 - nadmorska višina: 34 – 115 m
Prebivalstvo 3.496.082 (10/2011)[1][2]
 - Gostota 3920 /km²
 - urbano: 3.745.221
 - velemestno: 4.430.000 (9/2011)
Drugi podatki
GDP/ nominalno 80,3 milijarde € (2006)
Poštna številka 10001–14199
Območna številka 030
Registrska oznaka vozil B
Spletna stran berlin.de

Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S 3,5 milijona prebivalcev je največje mesto v državi in drugo največje mesto v Evropski uniji. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezna dežela Berlin v celoti leži znotraj zvezne dežele Brandenburg.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 95 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

Berlinska okrožja[uredi | uredi kodo]

Okrožje Prebivalstvo
november 2011
Površina
v km²
Charlottenburg-Wilmersdorf 322.848 64,72
Friedrichshain-Kreuzberg 273.751 20,16
Lichtenberg 263.916 52,29
Marzahn-Hellersdorf 252.754 61,74
Mitte 338.789 39,47
Neukölln 316.957 44,93
Pankow 375.325 103,01
Reinickendorf 243.541 89,46
Spandau 228.529 91,91
Steglitz-Zehlendorf 297.835 102,50
Tempelhof-Schöneberg 337.290 53,09
Treptow-Köpenick 244.547 168,42

Berlinsko narečje[uredi | uredi kodo]

Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij, v začetku germanskega naseljevanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. was = berlinsko wat = nizozemsko wat = kaj

nem. das = berlinsko dit = to

nem. Was ist das? = berlinsko Wat is dit? ali Wat is ditte? = nizozemsko Wat is het? = kaj je to?

Galerija[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo zveznih dežel". Portal Zveznega statističnega urada Nemčije (v angleščini). Pridobljeno dne 2007-04-25. 
  2. ^ Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003, Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. (v angleščini)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]