Berlin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Berlin | |||
 |
|||
| Zastava | Grb | ||
|
|||
| Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji | |||
 |
|||
| Koordinate | |||
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) | ||
| Uprava | |||
| Država | Nemčija  |
||
| NUTS-regija | DE3  |
||
| Upravna delitev mesta | 12 okrožij | ||
| Sedanji župan | Klaus Wowereit (SPD) | ||
| Vladajoča stranka | SPD / Leva.PDS | ||
| Glasov v Zveznem svetu | 4 (od 69) | ||
| Osnovni statistični podatki | |||
| Površina | 892 km² | ||
| - nadmorska višina: | 34 - 115 m | ||
| Prebivalstvo | 3.405.000 (11/2006)[1][2] | ||
| - Gostota | 3818 /km² | ||
| - urbano: | 3.700.000 | ||
| - velemestno: | 4.262.480 (12/2004) | ||
| Drugi podatki | |||
| GDP/ nominalno | 80,3 milijarde € (2006) | ||
| Poštna številka | 10001–14199 | ||
| Območna številka | 030 | ||
| Registrska oznaka vozil | B | ||
| Spletna stran | berlin.de | ||
Berlín je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S 3,4 milijona prebivalcev je največje mesto v državi in drugo največje mesto v Evropski uniji. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezna dežela Berlin v celoti leži znotraj zvezne dežele Brandenburg.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,5 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države.
Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope.
Vsebina |
[uredi] Uprava
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.
Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 95 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.
[uredi] Berlinska okrožja
| Okrožje | Prebivalstvo november 2006 |
Površina v km² |
|---|---|---|
| Charlottenburg-Wilmersdorf | 315.702 | 64,72 |
| Friedrichshain-Kreuzberg | 265.843 | 20,16 |
| Lichtenberg | 258.944 | 52,29 |
| Marzahn-Hellersdorf | 249.802 | 61,74 |
| Mitte | 326.500 | 39,47 |
| Neukölln | 305.691 | 44,93 |
| Pankow | 358.073 | 103,01 |
| Reinickendorf | 242.652 | 89,46 |
| Spandau | 224.342 | 91,91 |
| Steglitz-Zehlendorf | 288.848 | 102,50 |
| Tempelhof-Schöneberg | 332.140 | 53,09 |
| Treptow-Köpenick | 236.722 | 168,42 |
[uredi] Berlinsko narečje
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij, v začetku germanskega naseljavanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.
[uredi] Pobratena mesta
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
|
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
[uredi] Opombe in reference
- ^ Prebivalstvo zveznih dežel (v angleščini). Portal Zveznega statističnega urada Nemčije. Pridobljeno dne 2007-04-25.
- ^ Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003, Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. (v angleščini)
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Uradna spletna stran
- 3D Berlin
- Berlin City Panoramas - Fotografije iz Berlina
