Gradec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47°04′13″N 15°26′20″E / 47.07028°N 15.43889°E / 47.07028; 15.43889

Gradec
Graz
0473-0474b - Graz - View from Schlossberg.JPG
Coat of arms of Graz
Gradec is located in Avstrija
Gradec
Gradec
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Štajerska
Okraj Statutarno mesto
Župan Siegfried Nagl (ÖVP)
Geografske značilnosti
Površina 127,56 km²
Nadmorska višina 353 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 265.778 (1 januar 2013)[1]
 - Gostota 2084 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x
Območna številka +43 316
Spletna stran www.graz.at
Lega statutarnega mesta Gradec
Bezirk Bruck an der Mur Bezirk Deutschlandsberg Bezirk Feldbach Bezirk Fürstenfeld Graz Bezirk Graz-Umgebung Bezirk Hartberg Bezirk Judenburg Bezirk Knittelfeld Bezirk Leibnitz Bezirk Leoben Bezirk Liezen Bezirk Murau Bezirk Mürzzuschlag Bezirk Radkersburg Bezirk Voitsberg Bezirk WeizLage des Bezirks Gradec im Bundesland Steiermark (anklickbare Karte)
O tej sliki

Grádec (nemško Graz) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri. Mesto je drugo največje mesto v Avstriji s približno 287.732 (31. 12. 2006) prebivalci.

Nemško ime mesta Graz izvira iz slovenske besede »Gradec«. V slovenščini »Gradec« pomeni »mali grad«, praslovanski koren *gordъ pa pomeni tudi naselbino, ograjeni prostor in mesto, tako da se ime Gradec verjetno nanaša na »malo mesto«.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Graz, Georg Matthäus Vischer (1670)

Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v bronasto dobo, vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Ime mesta in nekatere arheološke najdbe pričajo o majhnem gradu Slovanov, ki je sčasoma postal močno branjena utrdba.

Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomemben komercialno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na gradu Schlossberg, s katerega so vladali Štajerski, Koroški in delom današnje Italije in Slovenije (Kranjski in Goriški). V 16. stoletju so za izgled mesta skrbeli večinoma italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena od najpomembnejših stavb, zgrajenih v tem času je Landhaus. Načrte zanjo je naredil Domenico dell'Allio, uporabljali pa so jo krajevni veljaki za sedež svoje oblasti.

Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem Ferdinandom II., ki je dal prestolnico preseliti na Dunaj.

S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Madžarov in njihovega kralja Matije Korvina ter s strani Turkov v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli.

Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. Napoleonova vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj, in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu leta 1809, istega leta je bila na Schönbrunnu na Dunaju podpisana mirovna pogodba. Utrdbo na hribu Schlossberg so po njenih določbah porušili, ostal je lahko le zvonik (stolp z uro), ki je še danes nekakšen simbol mesta.

Graz je tudi mesto, v katerem je kratek del svojega življenja preživel slavni astronom Johannes Kepler. Tukaj je delal kot učitelj matematike, med tem pa se posvečal astronomskim raziskavam. Gradec je zapustil in odšel v Prago potem, ko so bili vsi luterani izgnani iz mesta.

Adolf Hitler je bil toplo sprejet na svojem obisku v Gradcu leta 1938, malo preden je bila Avstrija priključena nacistični Nemčiji. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam Rdeče armade in s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombandiranji uničeno okoli 16 % stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan.

Leta 1945 je v Gradec prispela sovjetska, nato pa še angleška vojska, ki sta oblikovali svoji zasedbeni coni ter sta ostali v mestu do leta 1955.

Graška univerza[uredi | uredi kodo]

Karl-Franzens Universität, splošno znana kot Graška univerza, je mestna najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda Karel II. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja Jožefa II., ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami ter jo je spremenil v Licej. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime Karl-Franzens Universität. Danes se na njej izobražuje preko 30.000 študentov.

Nikola Tesla je študiral elektrotehniko na Politehniki v Gradcu leta 1875. Nobelov nagrajenec Otto Loewi je na graški univerzi učil od 1909 do 1938. Erwin Schrödinger je bil kratek čas rektor graške univerze, leta 1939.

Graška orožarna[uredi | uredi kodo]

V Gradcu se nahaja regionalna pokrajinska orožarna, v kateri je največja svetovna zbirka orožja iz obdobja baroka. Ta deluje od leta 1551 in ponuja na ogled več kot 30.000 eksponatov.

Judovska skupnost[uredi | uredi kodo]

Uspešno judovsko skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko sinagogo. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico Kristalne noči, je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila.

Unescova svetovna dediščina
City of Graz - Historic Centre and Schloss Eggenberg
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Zgodovinski center Gradca
Države Avstrija
Tip Kulturni
Kriterij ii, iv
Referenca 931bis
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1999 (23. zasedanje)
Razširitve 2010

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski center Gradca je eden od najbolje ohranjenih mestnih središč v Centralni Evropi, zaradi česar ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov. Ker se Gradec nahaja na kulturni meji med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom, je mesto vsrkalo različne vplive iz sosednjih regij in s tem pridobilo svoj poseben izgled. Danes staro mestno jedro sestavlja več kot 100 stavb, ki obsegajo sloge od gotike do modernizma.

Gradec je mesto mnogoterih znamenitosti. V njem si lahko ogledamo sloveči stolp z uro, zvonik, deželno hišo, topniški branik, katedralo, mavzolej, trg Schlossberg, Mestni park, baziliko Marije Tolažnice ...

Kultura[uredi | uredi kodo]

Leta 2003 je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope. V zadnjih letih je bilo zgrajenih v mestu veliko modernih javnih zgradb. Najbolj znana med njimi sta Kunsthaus (hiša moderne umetnosti) po načrtih Petra Cooka in Colina Fournierja, muzejska stavba na bregu Mure in Murinsel (otok na Muri), umetni otok v obliki školjke na reki, ki je delo ameriškega arhitekta Vita Acconci, na katerem je kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče, z obrežjem pa ga povezujeta dva mostova za pešce.

Prometne povezave[uredi | uredi kodo]

Južno od mesta leži letališče Gradec.

Znane osebnosti povezane z Gradcem[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju:

Reeference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]