Gradec

Gradec
	Gradec; Graz
	; Grb
	; Grb
	Geografska lega v Avstriji
Koordinati: 47°4′13″N 15°26′20″E / 47.07028, 15.43889
	Upravljanje
- župan	Siegfried Nagl (ÖVP)
Površina
- mesto:	127,56 km²
Nadmorska višina	353 m
	Prebivalstvo
- mesto:	252,852
- gostota:	1982/km²
Časovni pas	CET (UTC+1)
Poštne številke	A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x
Območna koda	+43 316
Avtomobilska oznaka	G
	Uradna spletna stran: www.graz.at

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Za druge pomene glej Gradec (razločitev).

Grádec (hrvaško Gradac, nemško Graz, madžarsko Grác, prekmursko Gráca) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri. Mesto je drugo največje mesto v Avstriji s približno 287.732 (31. 12. 2006) prebivalci.

Nemško ime mesta Graz izvira iz slovenske besede »Gradec«. V slovenščini »Gradec« pomeni »mali grad«, slovanski koren grad pa pomeni tudi naselbino, ograjeni prostor in mesto, tako da se ime Gradec verjetno nanaša na »malo mesto«.

[uredi] Zgodovina

Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v bronasto dobo, vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Ime mesta in nekatere arheološke najdbe pričajo o majhnem gradu južnih Slovanov, ki je sčasoma postal močno branjena utrdba.

Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomemben komercialno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na gradu Schlossberg, s katerega so vladali Štajerski, Koroški in delom današnje Italije in Slovenije (Kranjski in Goriški). V 16. stoletju so za izgled mesta skrbeli večinoma italijanski renesančni arhitekti in umetniki. Ena od najpomembnejših stavb, zgrajenih v tem času je Landhaus. Načrte zanjo je naredil Domenico dell'Allio, uporabljali pa so jo krajevni veljaki za sedež svoje oblasti.

Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem Ferdinandom II., ki je dal prestolnico preseliti na Dunaj.

S svojo strateško lego v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), tako leta 1481 s strani Madžarov in njihovega kralja Matije Korvina ter s strani Turkov v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli.

Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. Napoleonova vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj, in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu leta 1809, istega leta je bila na Schönbrunnu na Dunaju podpisana mirovna pogodba. Utrdbo na hribu Schlossberg so po njenih določbah porušili, ostal je lahko le zvonik (stolp z uro), ki je še danes nekakšen simbol mesta.

Graz je tudi mesto, v katerem je kratek del svojega življenja preživel slavni astronom Johannes Kepler. Tukaj je delal kot učitelj matematike, med tem pa se posvečal astronomskim raziskavam. Gradec je zapustil in odšel v Prago potem, ko so bili vsi luterani izgnani iz mesta.

Adolf Hitler je bil toplo sprejet na svojem obisku v Gradcu leta 1938, malo preden je bila Avstrija priključena nacistični Nemčiji. Hitler je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izročila enotam Rdeče armade in s tem Gradec rešila pred nadaljnjim uničevanjem. Do takrat je bilo med zavezniškimi bombandiranji uničeno okoli 16% stavb, na srečo pa stari del mesta ni bil močno poškodovan.

Leta 1945 je v Gradec prispela sovjetska, nato pa še angleška vojska, ki sta oblikovali svoji zasedbeni coni ter sta ostali v mestu do leta 1955.

[uredi] Graška univerza

Karl-Franzens Universität, splošno znana kot Graška univerza, je mestna najstarejša univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda Karel II. Večino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoliške cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja Jožefa II., ki je želel državi zagotoviti nadzor nad izobraževalnimi ustanovami. Jožef II. ter jo je spremenil v Licej. Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime Karl-Franzens Universität. Danes se na njej izobražuje preko 30.000 študentov.

Nikola Tesla je študiral elektrotehniko na Politehniki v Gradcu leta 1875. Nobelov nagrajenec Otto Loewi je na graški univerzi učil od 1909 do 1938. Erwin Schrödinger je bil kratek čas rektor graške univerze, leta 1939.

[uredi] Graška orožarna

V Gradcu se nahaja regionalna pokrajinska orožarna, v kateri je največja svetovna zbirka orožja iz obdobja baroka. Ta deluje od leta 1551 in ponuja na ogled več kot 30.000 eksponatov.

[uredi] Judovska skupnost

Uspešno judovsko skupnost v mestu so uničili nacisti, ki so tudi požgali veliko sinagogo. Majhna skupina graških Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico Kristalne noči, je graški mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravičila.

Podatki
Kraj svetovne dediščine UNESCO

Zgodovinski center Gradca

Država:	Avstrija
Razglasitev:	1999
Razvrstitev:	Kulturni spomenik
Kriteriji:	(ii)(iv)
Ogroženost:	brez oznake
Zunanje povezave:	UNESCO

[uredi] Znamenitosti

Zgodovinski center Gradca je eden od najbolje ohranjenih mestnih središč v Centralni Evropi, zaradi česar ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov. Ker se Gradec nahaja na kulturni meji med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom, je mesto vsrkalo različne vplive iz sosednjih regij in s tem pridobilo svoj poseben izgled. Danes staro mestno jedro sestavlja več kot 100 stavb, ki obsegajo sloge od gotike do modernizma.

Gradec je mesto mnogoterih znamenitosti. V njem si lahko ogledamo sloveči stolp z uro, zvonik, deželno hišo, topniški branik, katedralo, mavzolej, trg Schlossberg, Mestni park, Baziliko Marije Tolažnice …

[uredi] Kultura

Letu 2003 je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope. V zadnjih letih je bilo zgrajenih v mestu veliko modernih javnih zgradb. Najbolj znana med njimi sta Kunsthaus (hiša moderne umetnosti) po načrtih Petra Cooka in Colina Fournierja, muzejska stavba na bregu Mure in Murinsel (otok na Muri), umetni otok v obliki školjke na reki, ki je delo ameriškega arhitekta Vita Acconci, na katerem je kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče, z obrežjem pa ga povezujeta dva mostova za pešce.

[uredi] Prometne povezave

Južno od mesta leži letališče Gradec.

[uredi] Znane osebnosti povezane z Gradcem

Arnold Schwarzenegger, znani filmski igralec in politik, sedanji guverner ameriške zvezne države Kalifornije, se je rodil nekaj kilometrov stran od Gradca, v majhni vasici Thal
Lili Novy, slovenska pesnica
Josip Ipavec, slovenski skladatelj
Gustav Ipavec, slovenski skladatelj
Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj
Janez Puh, slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil