Celovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°37′0″N 14°18′0″E / 46.616667°N 14.3°E / 46.616667; 14.3

Celovec
Klagenfurt
Celovec
Celovec
Coat of arms of Klagenfurt
Celovec is located in Avstrija
Celovec
Celovec
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Statutarno mesto
Župan Christian Scheider (FPK)
Geografske značilnosti
Površina 120,11 km²
Nadmorska višina 446 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 96.640 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 805 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake K
Poštna številka 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072
Območna številka 0463
Spletna stran www.klagenfurt.at
Lega statutarnega mesta Celovec
Bezirk Feldkirchen Bezirk Hermagor Klagenfurt am Wörthersee Bezirk Klagenfurt-Land Bezirk Sankt Veit an der Glan Bezirk Spittal an der Drau Villach Bezirk Villach-Land Bezirk Völkermarkt Bezirk WolfsbergLage des Bezirks Celovec im Bundesland Kärnten (anklickbare Karte)
O tej sliki

Celôvec (nemško Klagenfurt, od 25. oktobra 2007 Celôvec ób Vŕbskem jézeru (Klagenfurt am Wörthersee)[2][3]) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Trenutno število prebivalcev je približno 94.000.

Celovec je razširjena izletniška točka z gorami južno in severno. Ob robu mesta leži veliko parkov in vrsta 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, enega od najtoplejših alpskih jezer.

Celovec ima univerzo in letališče. Mesto je tudi sedež dvojezične nemško-slovenske krške škofije.[4]


Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo vseslovensko kulturno središče sredi 19. stoletja. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter slovenska gimnazija in Dvojezična zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanštveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik [5] ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu. [6]

Jožef Stefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so trije znamenite osebnosti, rojene v Celovcu.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. ^ Landesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." (link)
  3. ^ Kleine Zeitung, ORF Kärnten
  4. ^ slovenska spletna stran krške škofije: http://www.kath-kirche-kaernten.at/krska_skofija
  5. ^ Narodopisni inštitut Urban Jarnik: http://www.ethno.at/institut.html
  6. ^ Slovenska študijska knjižnica v Celovcu : http://www.celovec.sik.si/

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]