Celovec
Koordinati: 46°37′0″N 14°18′0″E / 46.616667°N 14.3°E
| Celovec Klagenfurt |
|
 |
|
.png) |
|
 Celovec
|
|
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija |
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Statutarno mesto |
| Župan | Christian Scheider (FPK) |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 120,11 km² |
| Nadmorska višina | 446 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 94.796 (1 januar 2012)[1] |
| - Gostota | 789 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Avtomobilske oznake | K |
| Poštna številka | 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072 |
| Območna številka | 0463 |
| Spletna stran | www.klagenfurt.at |
| Lega statutarnega mesta Celovec | |
 |
|
Celôvec (nemško Klagenfurt, od 25. oktobra 2007 Celôvec ób Vŕbskem jézeru (Klagenfurt am Wörthersee)[2][3]) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Trenutno število prebivalcev je približno 94.000.
Celovec je razširjena izletniška točka z gorami južno in severno. Ob robu mesta leži veliko parkov in vrsta 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, enega od najtoplejših alpskih jezer.
Celovec ima univerzo in letališče. Mesto je tudi sedež dvojezične nemško-slovenske krške škofije.[4]
Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo vseslovensko kulturno središče sredi 19. stoletja. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter slovenska gimnazija in Dvojezična zvezna trgovska akademija. Vsecelovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanštveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik [5] ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu. [6]
Jožef Štefan, Ingeborg Bachmann in Robert Musil so trije znamenite osebnosti, rojene v Celovcu.
Vsebina |
Galerija [uredi]
-
Rojstna hiša Jožefa Štefana na Žrelški cesti 88 v Celovcu
-
Celovec okoli leta 1735
-
Marko Pernhart: Celovško polje proti severozahodu, olje na platnu.
_41.jpg)
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2012-01-01.
- ^ Landesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." (link)
- ^ Kleine Zeitung, ORF Kärnten
- ^ slovenska spletna stran krške škofije: http://www.kath-kirche-kaernten.at/krska_skofija
- ^ Narodopisni inštitut Urban Jarnik: http://www.ethno.at/institut.html
- ^ Slovenska študijska knjižnica v Celovcu : http://www.celovec.sik.si/
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Poglejte si besedo celovec v Wikislovarju, prostem slovarju. |
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Celovec |
|
|||||||
|
|||||||
|
|||||||
