Koroška (zvezna dežela)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Koroška
Kärnten
Kaernten CoA.svg
Zvezna dežela AT-2 (ISO)
Glavno mesto Celovec
Glavar Peter Kaiser (SPÖ)
Površina
 - Skupaj
5. v Avstriji
9.536 km²
Prebivalstvo
 - Skupaj (2011)
 - Gostota
6. v Avstriji
558.271
59/km²
Karte oesterreich kaernten.png
Zvezna dežela Koroška na zemljevidu Avstrije
Razgled na del Koroške iz Karavank

Koróška (nemško Kärnten) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije. Geografsko jo pretežno tvori kotlina med Alpami.

Gospa Sveta na Koroškem

Prek Karnijskih Alp na jugozahodu tvori avstrijsko mejo z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. Gorovje Ture jo na severu ločuje od zvezne dežele Salzburg. Na vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske. Glavna turistična zanimivost so njena jezera, najpomembnejša reka pa je Drava.

Glavno mesto dežele je Celovec (nemško Klagenfurt), gospodarsko pomemben pa je še Beljak (nemško Villach); obe večji mesti sta medsebojno močno ekonomsko povezani.

Dežela Koroška se je v visokem srednjem veku izoblikovala kot pravna in zgodovinska naslednica nekdanje slovenske kneževine Karantanije, zaradi česar so ji tudi v obdobju vladavine Habsburžanov pripadale nekatere posebne, z njenim slovenskim značajem povezane pravice in privilegiji. Koroška je bila kot dvojezična dežela na skrajnem jugu nemško govorečega ozemlja vsaj od sredine 19. stoletja podvržena močnim ponemčevalnim pritiskom, ki so bistveno spremnili jezikovno podobo dežele. Po koroškem plebiscitu leta 1920 je največji del dežele pripadel Avstriji. Prebivalstvo avstrijske Koroške je danes pretežno nemško govoreče z značilnim naglasom. Slovenska narodna skupnost na Koroškem, ki je še na začetku 20. stoletja predstavljala tretjino koroškega prebivalstva, šteje po uradnih podatkih iz zadnjega popisa približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000) na jugu dežele.


Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Za ime Karantanija, iz katerega sta izpeljana tako slovensko (staroslovensko Korotan, moderno Koroška) kot nemško (Kärnten) poimenovanje dežele, obstaja več razlag.

Najbolj uveljavljena med njimi pravi, da naj bi ime izviralo iz enega od starih keltskih jezikov, ki so se v 1. tisočletju pred Kristusom govorili na območju Vzhodnih Alp. Obstajata dve razlagi: po prvi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz besede „carant“ (‚prijatelj, sorodnik‘), kar bi se torej v grobem prevedlo kot "Dežela prijateljev" oz. "Dežela tistih, ki so se spoprijateljili". Ime naj bi se nanašalo na enega od tukaj živečih keltskih plemen iz časa bronaste dobe.

Po drugi razlagi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz keltskega karanto ‚kamen, čer‘ – iz istega korena naj bi bila izpeljana tudi druga koroška zemljepisna imena, kot so Krnski grad (nemško Karnburg), Karavanke, Karnijske Alpe in podobna.[1]

S Karantanijo je zelo očitno povezan staroslovenski naziv Korotan, iz katerega izhaja današnje slovensko poimenovanje Koroška oz. Koroško (izvorno gre za pridevnik *korot-sk-a oz. *korot-sk-o).

Iz staroslovenskega poimenovanja Korotan sta bili že v preteklosti izpeljani vsaj dve slovanski oz. slovenski teoriji o izvoru imena Karantanija: po prvi naj bi poimenovanje Gorotan oz. Gorostan pomenilo "Dom (stan) v gorah" oz. "Dom med gorami", kar ustreza zemljepisnim značilnostim Koroške. Druga slovanska teorija pa pravi, da je dežela Korotan, podobno kot mnoge druge slovanske dežele (Hrvaška, Srbija, Češka, Rusija), pravzaprav dobila ime po slovanskem plemenu, ki jo je naselilo - v tem primeru Horutancev (Nestorjeva kronika iz leta 1113 izrecno navaja Horutance kot enega od starih slovanskih plemen na ozemlju današnje Poljske, še pred selitvami narodov). Po tej teoriji bi torej Korotan/Karantanija pomenilo preprosto "deželo Horutancev/Karantancev".[navedi vir] Zanimivo je, da se je v češčini poimenovanje Koroške do danes ohranilo v starinski obliki Korutany. V zahodnoslovanskih jezikih se ta starinska oblika poimenovanja zemljepisnih pokrajin, ki izhaja iz množinske oblike imena pripadnika določenega plemena/naroda, pojavlja le še poredko, vedno pa označuje deželo, kjer živi specifično ljudstvo oz. narod (tako recimo poljsko Niemcy za Nemčijo in češko Čechy za zgodovinsko deželo Češko).

Simboli[uredi | uredi kodo]

Grb[uredi | uredi kodo]

Današnji grb Koroške se prvič pojavi za časa vladavine vojvode Ulrika Spanheimskega, ki ga je prevzel kot sredstvo za uveljavljanje svojih ozemeljskih zahtev v dednem sporu z Babenberžani. Kot deželni grb Koroške ga dokončno uveljavi Ulrikov bratranec in naslednik na koroškem prestolu, češki kralj Otokar II. Přemysl. Podoba grba je od takrat do današnjih dni skoraj nespremenjena: "Okrašen z zlatimi in rdečimi peresi, spredaj trije vzpenjajoči se črni levi z rdečimi kremplji in jezikom, zadaj srebrno bruno na rdečem polju, na čeladi z zlato krono dva zlata bivolja rogova, vsak od njiju na zunanji strani opremljen s petimi zlatimi paličicami, na vsaki od njih pa trije lipovi listi - na desni strani črni, na levi strani rdeči."

Izvorni grb vojvodine Koroške je sicer črni panter na srebrnem ščitu, kakor je upodobljen na pečatu vojvode Bernarda Spanheimskega.[navedi vir]

Zastava[uredi | uredi kodo]

Koroška zastava je Rumeno-Rdeče-Bela in je kot taka med vsemi zastavami avstrijskih zveznih dežel edina trobojnica.

Deželna himna[uredi | uredi kodo]

Današnja deželna himna Koroške je Koroška domovinska pesem (nemško Kärntner Heimatlied). Besedilo je bilo napisano leta 1822, uglasbljena pa je bila leta 1835. Opisuje naravne lepote Koroške.


Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Heinz Dieter Pohl: Kärnten – deutsche und slowenische Namen. Hermagoras, Klagenfurt 2000, S. 84f., 87 sowie 118.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]