Ulrik III. Spanheim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ulrik III. Spanheim
Oldrich3Sponheim.jpg  *
Podoba Ulrika III.
Rojstvo 1220
Smrt 20. oktober 1269

Ulrik III. Spanheimski, koroški vojvoda (1256) in deželni gospod Kranjske, * 1220, † 27. oktober 1269, Čedad.

Ulrik je bil najstarejši sin koroškega vojvode Bernarda in Jute Přemysl, hčerke češkega kralja Otokarja I. Oženjen je bil z Agnes Andeško in drugič z Agnes Badensko, potomko Babenberških. Bil je zadnji predstavnik srednjeveške fevdalne družine Spanheimskih.

Konec zavezništva s cesarjem[uredi | uredi kodo]

Ulrik in njegov oče vojvoda Bernard sta bila spočetka zaveznika cesarja Friderika II. Štaufovskega, vendar ju je v boju za babenberško dediščino avstrijske in štajerske vojvodine cesar razočaral, saj si je posestva prisvojil (1246) in jih podelil v upravljanje Ebersteinskim in Goriškim grofom. Poleg teh posesti si je cesar prisvojil tudi bivša babenberška posestva na Kranjskem.

Strateška poroka z Agnes Andeško[uredi | uredi kodo]

Cesar tako ni upošteval interesov Spanheimov, ki so se zato v boju za prevlado na Kranjskem povezali z nekdanjim nasprotnikom, oglejskim patriarhom Bertoldom Andeškim, in sicer s poroko in vojaškim zavezništvom (1248/50). Oglejski patriarh Bertold, ki je branil interese svoje nečakinje, babenberške vdove Agnes Andeške je zato posredoval pri papežu, da je bila lahko sklenjena poroka med Agnes in Ulrikom, Spanheimi pa so s poroko lahko upali na pridobitev dela andeških posesti.

Po smrti cesarja Friderika II. (1250), ko je prestol ostal za več desetletij nezaseden, je Ulrik z bratom Filipom podpiral bratranca Otokarja II. Přemysla v bojih za avstrijsko vojvodstvo (1251), češko krono (1253) in bitkah z Ogri in Bavarci na Štajerskem.

Boj za prevlado na Kranjskem[uredi | uredi kodo]

Spanheimi so z Ulrikom glavnino politike s Koroške usmeril na Kranjsko in Marko, kjer se je Ulrik utrjeval in uveljavljal kot deželni gospod. Ko je patriarh Bertold, formalni gospod Kranjske leta 1251 umrl, se je Urik oklical za »gospoda Kranjske«, prekršil vojaški sporazum in zavzel nekaj oglejskih posesti.

Mirovna pogodba v Čedadu[uredi | uredi kodo]

Po vojaških spopadih s patriarhom je bila sklenjena mirovna pogodba v Čedadu (1261), s katero je moral Ulrik podaril Ogleju več posestev na Kranjskem, a jih je istočasno dobil nazaj v fevd. Kot dosmrtni fevd je dobil tudi Slovenj Gradec. Odpovedati se je moral oglejski posesti, ki jo je zasedel, patriarh pa je Ulriku in njegovim dedičem podelil fevd v Kranju ter sodno oblast nad vso mejno grofijo, razen nad posestmi v lasti Ogleja in nad kosezi.

Kranjski deželni gospod[uredi | uredi kodo]

Po tej pogodbi so ga sredi 13. stoletja kot deželnega gospoda začeli priznavati tudi ostali zemljiški gospodje in nekateri plemiči. S svojimi uspehi je položil temelje za nastanek dežele.

Z njegovo smrtjo se je zaključila vladavina Spanheimov na Koroškem in Kranjskem. V dedni pogodbi je vse svoje posesti zapustil češkemu kralju Otokarju II.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Engelbert II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik I. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Uta Kraiburška
 
 
 
 
 
 
 
Herman II. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Judita Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Bernard Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Henrik III. Babenberški
 
 
 
 
 
 
 
Henrik II. Babenberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Agneza Waiblingen
 
 
 
 
 
 
 
Agneza Babenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Andronikos Komnen
 
 
 
 
 
 
 
Teodora Komnen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ulrik III. Spanheimski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Vladislav I.Přemysl
 
 
 
 
 
 
 
Vladislav II. Přemysl
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Richeza Berška
 
 
 
 
 
 
 
Otokar I. Přemysl
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Judita Turinška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Judita Přemysl
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Geza II.
 
 
 
 
 
 
 
Béla III.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Eufrozina Kijevska
 
 
 
 
 
 
 
Konstanca Ogrska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Agneza Antiohijska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Andrej Komac, Od mejne grofije od dežele : Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, ur. Miha Kosi. Ljubljana, 2006.