Slovenj Gradec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec is located in Slovenija
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°30′33.69″N 15°4′44.97″E / 46.5093583°N 15.0791583°E / 46.5093583; 15.0791583Koordinati: 46°30′33.69″N 15°4′44.97″E / 46.5093583°N 15.0791583°E / 46.5093583; 15.0791583
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Koroška regija
Tradicionalna pokrajina Koroška (pokrajina)
Občina Slovenj Gradec
Nadmorska višina 413 m
Prebivalstvo
 • Skupno 7.712
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2380 Slovenj Gradec
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Slovenj Gradec je sedež edine koroške mestne občine (mestne občine Slovenj Gradec) ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in koroške statistične regije nasploh.[1] Mestna občina Slovenj Gradec šteje 17.000 prebivalcev.

Slovenj Gradec skupaj s sosednima mestoma Ravne na Koroškem in Dravograd tvori t. i. somestje, ki predstavlja središče Koroške razvojne regije (imenovane tudi "Regija treh dolin").[2]

Opis mesta[uredi | uredi kodo]

Mesto je tipično srednjeveško mesto z glavno ulico (Glavni trg), trg Svobode in stransko ozko ulico (Meškova ulica). Ime »Gradec« je bilo prvič omenjeno leta 1091, kot mesto leta 1267. Danes je Slovenj Gradec administrativni in kulturni center Mislinjske doline.

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Med najznamenitejše kulturne ustanove spadata Rojstna hiša Huga Wolfa in Paučnikove bolnišnice. V mestu se nahaja tudi Koroška galerija likovnih umetnosti ustanovljena 1957 in Koroški pokrajinski muzej, ustanovljen leta 1951. Na robu starega mestnega jedra stoji Dvorec Rotenturn, ki je danes tesno vpet v mestno dogajanje.

Cerkev svete Elizabete[uredi | uredi kodo]

Najstarejša zgradba v mestu je cerkev svete Elizabete, ki jo je oglejski patriarh Bertold leta 1251 posvetil svoji nečakinji. Od prvotne stavbe so se ohranile romanska ladja in dve romanski okni. Cerkev so v gotiki, renesansi in baroku dopolnili. Oprema je v glavnem baročna - Schoyev glavni oltar, Mersijeva prižnica, slike obeh Straussov,… Iz novejšega časa je Pandurjev križev pot.

Glavni oltar v cerkvi svete Elizabete je eden največjih dosežkov slovenske baročne oltarne arhitekture. Izdelal ga je Janez Jakob Schoy - deželni in dvorni kipar v Gradcu in vodilna osebnost štajerskega baročnega kiparstva. Sliko sv. Elizabete je naslikal Franc Mihael Strauss.

Hugo Wolf[uredi | uredi kodo]

Skladatelj Hugo Wolf se je rodil leta 1860. Družina je imela po obeh starševskih vejah slovenske prednike. Hkrati s širjenjem usnjarske obrti in vzpenjanjem po družbeni lestvici so doživljali tedaj običajen proces ponemčevanja. Vouki, kakor so se pisali do prihoda v Slovenj Gradec, so se v pretežno nemški tržni naselbini lažje uveljavili s priimkom Wolf. Hugo Wolf, ki je svetovno slavo dosegel v glasbeni prestolnici tedanje Evrope - na Dunaju, je svoja otroška leta preživel v Slovenj Gradcu. Mali Hugo je veljal za čudežnega otroka, saj je virtuozno obvladal violino. Ko je zaslovel na dunajskem glasbenem nebu, so ga cenili predvsem kot neprekosljivega mojstra samospevov. Hugo je umrl mlad, bolezensko blazen. Njegova mati je v spomin na sina v župni cerkvi dala postaviti poslikano okno, ki je še danes ohranjeno.


Koroški pokrajinski muzej[uredi | uredi kodo]

Ustanovljen je bil leta 1951 kot okrajni muzej Narodnoosvobodilnega boja. Danes je muzej osrednja muzejska ustanova na Koroškem, ki izvaja javno službo varovanja premične kulturne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške regije in se povezuje s Slovenci na avstrijskem Koroškem.

Koroški pokrajinski muzej sestavljajo uprava in posamezni oddelki: oddelek za arheologijo, oddelek za etnologijo, oddelek za zgodovino, oddelek za kulturno in umetnostno zgodovino, oddelek za dokumentacijo in oddelek za pedagoško službo. Poleg tega imajo skupne restavratorske delavnice na Ravnah.

Muzej tudi raziskuje preteklost in način življenja na Koroškem, rezultate pa objavlja (tudi v samostojnih publikacijah). Ima bogat arhiv s fototeko (okrog 30 m arhivskega gradiva in spominskih zapisov), strokovno knjižnico (s pribl. 4000 enotami gradiva), restavratorske delavnice za les, kovine in keramiko ter sodobne depoje z okrog 8000 predmeti (od teh jih je 6700 inventariziranih, večje število pa tudi restavriranih).

Stalne zbirke:

  • Kovaški in gasilski muzej Muta
  • Sokličev muzej
  • Rudarska zbirka v Črni
  • Etnografska zbirka v Črni
  • Povhov mlin
  • Ribiški muzej
  • Tako so nekoč živeli knapi

Razstave:

  • Gozdarska in lesarska zbirka
  • Železarska zbirka
  • Etnološka zbirka
  • Krauperška kašča


Arheološki parki:

  • Grad Ravne – Streiteben
  • Slovenj Gradec – srednjeveško obzidje
  • Rekonstrukcija rimske grobnice, Kolaciona/Stari trg pri Slovenj Gradcu
  • Dovže – vila rustika

Koroška galerija likovnih umetnosti[uredi | uredi kodo]

Ustanovljena je bila leta 1957, nahaja se v nekdanji mestni hiši in je ena izmed najbolj mogočnih stavb v mestu Njena razstavna politika upošteva avtorje različnih umetnostnih smeri, posebno pozornost namenjajo domačim likovnim ustvarjalcem, kot sta slikar Bogdan Borčič in Franc Berthold. Na ogled so na voljo še razne stalne zbirke kot so:

Zbirka del slovenskih likovnih umetnikov,

  • Mednarodna likovna zbirka,
  • Galerija na prostem – skulpture v parku na Štibuhu in v mestnem jedru,
  • Tretjakova Afriška zbirka,
  • Muzej socialne estetike Pina Poggija (v nastajanju),
  • Zbirka Hommage Jožetu Tisnikarju in
  • Zbirke del Franca Bernekerja, Bogdana Borčića, Valentina Omana ter Štefana Planinca.

Znane osebnosti povezane z mestom[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "SURS". Statistične regije - Občine. 2011. Pridobljeno dne 3.11.2013. 
  2. ^ "RRA Koroška". Pridobljeno dne 17. avgust 2012. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]