Ajdovščina

Za druge pomene glej Ajdovščina (razločitev).

Ajdovščina
Ajdovščina Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 45°53′14.6″N 13°54′5.2″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Goriška regija
Pokrajina	Primorska
Občina	Ajdovščina
Nadmorska višina	106,1 m
Prebivalstvo
• Skupno	6.373
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	5270 Ajdovščina
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Ajdovščina je mesto v osrednjem delu Vipavske doline, ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka, na stiku nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 m). Srednja nadmorska višina mesta je 106 m. Naselje je sedež občine Ajdovščina.

Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. 150 metrov zahodno je župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika s Cebejevimi slikami. Za cerkvijo sta šolski predel in športni center Police. Skozi Ajdovščino teče reka Hubelj.

Onstran Hublja je mestni predel Šturje, nekdaj samostojna vas, kjer je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja. To je predvsem stanovanjski predel, gostota poselitve pa je največja v soseski Ribnik.

Ob reki navzgor, nad hidroelektrarno in zaselkom Fužine, so kraški izviri Hublja, kjer sta zajetje za območni vodovod in začetek geološke poti. V Športnem parku Pale se začne 3100 m dolga naravoslovno učna pot.

Industrijski obrati se pretežno nahajajo južno od ceste Nova Gorica - Vipava (Mlinotest, IKA, Tekstina, Fructal, Gradbeno podjetje Primorje). Nasproti športnega letališča je obrtna cona, poleg železniške postaje pa avtobusna postaja. Sredi Ajdovskega polja ob Hublju je čistilna naprava za industrijske in mestne odplake. Ob cesti na Ustje so hotel Planika, banka, trgovine in druga podjetja, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi.

V Ajdovščini so se rodili slikarja Anton Cebej in Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar, literarni zgodovinar Avgust Žigon, arhitekt Svetozar Križaj, grafik Danilo Jejčič in podjetnik Vanja Lokar.

Zgodovina

Mesto se je razvilo ob cesti Razdrto - Nova Gorica ob odcepih v Idrijo, na Predmejo, na Ustje ter mimo Vipavskega Križa v Štanjel. Od leta 1902 je z železnico povezana z Gorico.

V 4. stoletju za časa rimskega imperija je na območju naselja obstajal utrjen vojaški tabor z obrambnimi stolpi Castra Ad Fluvium Frigidum (Ob mrzli reki), ki je služil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini je leta 394 potekala bitka pri Frigidu med Teodozijem I. in Evgenijem. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko porušil.

Naselje se ponovno omenjena šele leta 1507, ko naj bi ji je Maksimilijan I. dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno srednjeveško mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz Logatca čez Hrušico in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi Kranjsko in Goriško, meja med njima je namreč potekala prav po reki Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj fužinarstva, ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna...), iz katerih se je razvila današnja industrija.

V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni.

Zgodovinska imena mesta

• italijansko Aidussina
• nemško Haidenschaft
• latinsko Castrum ad fluvium Frigidum

Zunanje povezave

• Turistično informacijski center Ajdovščina
• Ajdovščina, Spletne strani v Ajdovščini.