Ajdovščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ajdovščina
Ajdovščina se nahaja v državi Slovenija
Ajdovščina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′14.6″N 13°54′5.2″E / 45.887389°N 13.901444°E / 45.887389; 13.901444Koordinati: 45°53′14.6″N 13°54′5.2″E / 45.887389°N 13.901444°E / 45.887389; 13.901444
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Ajdovščina
Nadmorska višina 106,1 m
Prebivalstvo
 • Skupno 6.373
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5270 Ajdovščina
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Ajdovščina - Mestno jedro
Lokacija: ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka
Občina Ajdovščina
RKD št.: 1562 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP: 8. april 1987

Ajdovščina je mesto v osrednjem delu Vipavske doline, ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka, na stiku nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 metra). Srednja nadmorska višina mesta je 106 metrov. Naselje je sedež občine Ajdovščina.

Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. 150 metrov zahodno je župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika s Cebejevimi slikami. Za cerkvijo sta šolski predel in športni center Police. Skozi Ajdovščino teče potok Hubelj.

Onstran Hublja je mestni predel Šturje, nekdaj samostojna vas, kjer je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja. To je predvsem stanovanjski predel, gostota poselitve pa je največja v soseski Ribnik.

Ob reki navzgor, nad hidroelektrarno in zaselkom Fužine, so kraški izviri Hublja, kjer sta zajetje za območni vodovod in začetek geološke poti. V Športnem parku Pale se začne 3100 m dolga Naravoslovna učna pot Ajdovščina.

Industrijski obrati se pretežno nahajajo južno od ceste Nova Gorica - Vipava (Mlinotest, IKA, Tekstina, Fructal, Gradbeno podjetje Primorje). Nasproti športnega letališča je obrtna cona, poleg železniške postaje pa avtobusna postaja. Sredi Ajdovskega polja ob Hublju je čistilna naprava za industrijske in mestne odplake. Ob cesti na Ustje so hotel Planika, banka, trgovine in druga podjetja, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi.

V Ajdovščini so se rodili slikarja Anton Cebej in Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar, literarni zgodovinar Avgust Žigon, arhitekt Svetozar Križaj, grafik Danilo Jejčič in podjetnik Vanja Lokar.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto se je razvilo ob cesti Razdrto - Nova Gorica ob odcepih v Idrijo, na Predmejo, na Ustje ter mimo Vipavskega Križa v Štanjel. Od leta 1902 je z železnico povezana z Gorico.

Ostanki rimskega kastra

V 4. stoletju, za časa rimskega imperija, je na območju naselja obstajal utrjen vojaški tabor z obrambnimi stolpi Castra Ad Fluvium Frigidum (Ob mrzli reki), ki je služil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini je leta 394 potekala bitka pri Mrzli reki med Teodozijem I. in Evgenijem. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko porušil.

Naselje se ponovno omenjena šele leta 1507, ko naj bi ji je Maksimilijan I. dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno srednjeveško mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz Logatca čez Hrušico in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi Kranjsko in Goriško, meja med njima je namreč potekala prav po reki Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj fužinarstva, ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna...), iz katerih se je razvila današnja industrija.

V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni.

Zgodovinska imena mesta[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1562". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]