Matevž Langus
Matevž Langus, slovenski slikar in freskant, * 9. september 1792, Kamna Gorica pri Kropi, † 19. julij 1855, Ljubljana.
Rodil se je v fužinarskem kraju pod Jelovico v kovaški družini. Sprva je delal kot žebljar v domači vasi, nato pa se je šolal v Celovcu v delavnici Johanna Schreibersa, pri katerem je ostal šest let. Leta 1817 se je vrnil na Kranjsko in se naselil v Ljubljani. Kasneje bil po priporočilu profesorja Kavčiča sprejet na dunajsko akademijo, vendar je zaradi gmotnih težav opravil le dva letnika študija. Leta 1821 se je ponovno naselil v Ljubljani kot poklicni slikar. V letih 1824 do 1826 je živel v Rimu, kjer je bil vpisan na rimsko Francosko akademijo (L'Académie de France).
Langusovo likovno ustvarjanje odlikuje bidermajerski slog, čeprav ga mnogi še uvrščajo med zadnje baročne slikarje na Slovenskem. Predvsem je poznan po portretih ljubljanskih meščanov (Julija Primic, Matija Čop, Andrej Smole), Stari mož pred Ljubljano, Portret žene, Avtoportret in po freskah. Več njegovih slik je odnesel škof Friderik Baraga v ZDA. Za zasluge pri sliki Primičeve Julije mu je kasneje France Prešeren posvetil sonet z akrostihom.[1]
- Nekatera njegova dela:
- prezbiterij in velika kupola cerkve na Šmarni gori
- frančiškanska cerkev v Ljubljani
- kupola stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani
- sliki sv. Ane in Matere božje v cerkvi v Kamni Gorici
[uredi] Opombe
- ^ Glej sonet Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje.
[uredi] Glej tudi
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: |
 |
Ta biografski članek o slikarju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
