Kropa
| Kropa | |
|---|---|
| — mesto — | |
|
|
|
| Koordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°EKoordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Gorenjska |
| Občina | Radovljica |
| Nadmorska višina | 493,6 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 839 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 4245 Kropa |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec«, »Srednji konec« in novo »Stočje«.
Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 11 km, cestni povezavi pa sta še čez vas Dražgoše oziroma iz smeri Kranj-Podnart. Skozi naselje teče potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).
Kropa se je razvila, ker so bili tu na voljo vodna energija, lesno oglje in železova ruda na Jelovici. Železarstvo, živo vse od keltske dobe, je konec prejšnjega stoletja zaradi razvoja sodobnejše črne metalurgije zamrlo. Industrija (tovarna Plamen) je po letu 1945 izpodrinila tudi ročno žebljarstvo. Prebivalci so zaposleni še v umetnostni kovaški obrti.
Zgodovino kroparskega železarstva in fužinarstva lahko spoznamo v Kovaškem muzeju, ki se nahaja v Klinarjevi hiši (Kropa 10), zgrajeni v 17. stoletju. Sicer pa so ročno izdelani kovaški predmeti v naselju zelo prisotni. Najbolj so opazne raznolike ulične svetilke, pa tudi železni zmaj, opasani kamen itd.
V naselju se nahajata baročna župnijska cerkev svetega Lenarta in podružnična cerkev Matere Božje.
Iz Krope vodi več pohodnih poti na Vodiško planino na Jelovici, na Jamnik preko Barigle ali po cesti ter dalje na razgledno točko Bela peč, od koder je lep razgled na Nemilje, Jamnik, Kranj itd.
Vsebina |
Pomembne osebnosti [uredi]
V Kropi rojeni znani Slovenci so:
- Janez Potočnik, baročni slikar
- Egidij Gašperšič, skladatelj in pedagog
- Dušan Petrač, fizik
- Anton Dermota, tenorist
- Ivan Bertoncelj, partizan, častnik in prvoborec
- Janez Potočnik, ekonomist, trenutno komisar v Evropski komisiji
Galerija [uredi]
-
Upodobitev Janeza Vajkarda Valvasorja v knjigi Slava vojvodine Kranjske
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kropa |
- Kropa na uradnem turističnem portalu Slovenia.info
- Kovaški muzej Kropa
- Kropa
- Uko Kropa
- Prostorske slike Krope
- Rok Gašperšič, O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico, Lovska družina Kropa, 2011, 256 str. (COBISS)