Vrhpolje, Vipava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrhpolje, Vipava
Vrhpolje, Vipava is located in Slovenija
Vrhpolje, Vipava
Vrhpolje, Vipava
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°51′52.76″N 13°57′45.66″E / 45.8646556°N 13.9626833°E / 45.8646556; 13.9626833Koordinati: 45°51′52.76″N 13°57′45.66″E / 45.8646556°N 13.9626833°E / 45.8646556; 13.9626833
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Vipava
Nadmorska višina 137,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 568
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5271 Vipava
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Vrhpolje je naselje v Občini Vipava. Leži na rahlo dvignjenem severnem obrobju Vipavske doline.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje se je oblikovalo v 13. ali v 14. stoletju. V lasti goriških grofov ga listine omenjajo že leta 1396. Najstarejše vaško jedro je v "Brithu" okrog stare cerkve. Nemško ime za vas je bilo Oberfeld (sl. "zgornje polje"), leta 1744 pa je znan tudi že slovenski zapis Verchpole.

V 2. polovici 19. stoletja se je za vas začelo obdobje kulturnega in gospodarskega napredka, največ po zaslugi domačina, deželnega poslanca Mateja Lavrenčiča (1836–1897). Bil je poslanec katoliške stranke v kranjskem deželnem zboru in sicer v letih 1874 do 1897. Dal je pobudo za gradnjo prvega vodovoda izpod Avžlaka in za gradnjo sistema jezov na potoku (hudourniku) Beli. Skrbel je za cestne zadeve. Bil pa je tudi za gradnjo nove cerkve v Vrhpolju in za samostojno vrhpoljsko občino, kar mu je leta 1896 tudi uspelo.

Pomemben mejnik duhovnega in kulturnega napredka je bil nastanek samostojne župnije Vrhpolje leta 1898, ki danes obsega še vas Duplje in zaselek Zavetniki.

K dvigu kulturne ravni in narodne zavesti je prispevalo Katoliško izobraževalno društvo in samostojnost ljudske šole. Že leta 1911 pa je delovalo Prostovoljno gasilsko društvo.

Močna je tradicija cerkvenega petja. Za razvoj petja v vasi je imel največ zaslug Franc Premrl, uspešen zborovodja in skladatelj.

Pomembnejše osebe iz zgodovine kraja[uredi | uredi kodo]

Znane vrhpoljske osebnosti iz zgodovine:

  • Brata Jakob (1644–1706) in Gašpar Pilat (1614–1699), duhovnika in ustanovitelja dijaških štipendij. Iz njunega sklada so se izplačevale dijaške štipendije vse do prve svetovne vojne.
  • Primož Lavrenčič (1703–1758), pridigar, pisatelj in misijonar. Izdal je dve slovenski pesmarici misijonarskih pesmi.
  • Matej Furlan (1727–1780), duhovnik in eden prvih znanih čebelarskih strokovnjakov. V nemškem jeziku je verjetno leta 1768 zapisal razpravo o praktičnem čebelarstvu, ki je bil hkrati prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. V slovenski jezik je vnesel nekaj strokovnih čebelarskih izrazov.
  • Jožef Premru (1809–1877), šolnik in jezikoslovec. Napisal je priročnik slovenskega jezika za Italijane in Nemce, ki je izšel leta 1850 v Gorici. Da bi olajšal učenje slovenščine Italijanom in Nemcem, je priročnik sestavil v obliki razgovorov v treh jezikih.
  • Alojz Repič, kipar in profesor na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani.
  • Franc Premrl (1884–1948), duhovnik, nabožni pisatelj, dramatik in prevajalec. Izdal je nekaj del nabožne vsebine, zbirko humorističnih pripovedi, prevajal pa je tudi nemška in italijanska besedila in nekatere izmed njih je preoblikoval v dramsko obliko.

Vinogradništvo, trsničarstvo in kletarstvo[uredi | uredi kodo]

Ugodne podnebne razmere, rodovitna prst in lega vasi so omogočile razvoj vinogradništva. Vipavska vina, tudi Vrhpolc ali Oberfelder so bila cenjena na dunajskem dvoru in drugje po monarhiji. Danes so nad vasjo, pod Goro ter okoli vasi na flišnati prsti veliki vinogradi, tudi z avtohtonimi vinskimi sortami, kot so zelen, rebula in pinela.

Vinogradniško dejavnost dopolnjuje trsničarstvo (vzgoja vinskih trsov). Začetki segajo v leto 1908, ko sta odšla Vrhpoljca, vinogradnika Alojz Lavrenčič in Ferdinand Škrlj na tečaj o cepljenju trt na kmetijsko šolo Grm pri Novem mestu. Postala sta prva trsničarja na Primorskem, ki sta cepila trte najprej za lastne potrebe, nato pa tudi za druge vinogradnike. V naslednjih desetletjih je trsničarstvo doživelo veliko vzponov in padcev. V Vrhpolju deluje ena najmodernejših silnic. Leta 1994 se je trsničarski odsek kmetijske zadruge preoblikoval v samostojno Trsničarsko zadrugo Vrhpolje, ki s cepljenkami danes zalaga predvsem tuja tržišča.

Že leta 1909 je delovala Vinorejska zadruga, ki je članom priskrbela vse potrebno za kletarstvo in vinogradništvo. Delovala je do leta 1912.

Pomembno je kletarstvo. Posamezni kletarji se uveljavljajo s pridelavo ustekleničenih vrhunskih vin. Vključeni so v projekt Vipavske vinske ceste in po dogovoru omogočajo oglede kleti ter degustacijo vin.[1]

Znamenitosti in zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Dolina potoka Bela[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bela, potok pri Vrhpolju.
Slap potoka Bela

Skozi vas teče hudourniški potok Bela, ki na prodnatem Vipavskem polju ponikne. Prepadne stene nad potokom so pribljeno plezališče.

Stavbna arhitektura[uredi | uredi kodo]

Kulturo bivanja skozi več stoletji ponazarja arhitektura vaškega jedra v Brithu. Naselje je tu v obliki vzporednih ozkih ulic ali gas, kjer se je oblikovalo šest stavbnih nizov. Značilna je tipična primorska arhitektura s kamnitimi kolonami in okenskimi okvirji, gase pa povezujejo deloma obokani podvozi.

V ostalih vaških zaselkih lahko zasledimo arhitekturo 18. in 19. stoletja. Večje, nekdaj premožnejše domačije so zaprtega tipa. Stavbe v obliki črke "L" oklepajo prostorne "borjače". Dela domačih kamnosekov so kamniti polkrožni portali s sklepniki in kamniti okenski okvirji. Za prehod v etažo so služile ali še služijo zidane ali lesene zunanje stopnice. Posebnost pa so tudi leseni ganki.

Petrov pil[uredi | uredi kodo]

Petrov pil

Petrov pil je stebrasto znamenje ob lokalni cesti iz Dupelj proti Vrhpolju. Izdelan leta 1660 je lep primer domačega kamnoseštva. Izdelan je iz enega kosa kamna, razen strešice.

V kamen sta vklesana dva reliefna prizora in sicer le v eni stranici nastavka, kar je posebnost med znamenji, ki so ponavadi obdelana z vseh strani. V razširjenem zgornjem delu je motiv Križanega z Marijo in Janezom Evangelistom ob križu, pod njim, ožjem delu stebra pa je upodobljen sveti Peter, z velikim ključem v desnici. Figure so zelo enostavne, vendar izražajo določeno dinamiko.

Pod vklesanimi podobami sta napisa. Prvi, S: PETRUS označuje upodobljenega svetnika, drugi pa naročnika znamenja. Z vklesanima kraticama F. F, s katerima se začenjata latinski besedi FECIT FIERI, kar v prevodu pomeni "je dal postaviti" in njegovim imenom PETER TSHITSH, ki ga lahko preberemo kot Peter Čič, je donator postal znan javnosti. Pil je domnevno votivno znamenje, postavljeno iz dane zaobljube. Sklepamo lahko, da je Peter Čič postavil znamenje svojemu zavetniku svetemu Petru. Ohranjenih pa je kar nekaj zgodb o postavitvi znamenja.

Župnijska cerkev[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Primoža in Felicijana (župnijska cerkev)

Z dograditvijo cerkve leta 1875 se je oblikovalo novo vaško jedro, ki sovpada s križiščem vodnih in cestnih poti proti Dupljam in Colu.

Vrhpoljce je k gradnji cerkve spodbujal duhovni oskrbnik Janez Hofsteter, ko je leta 1854 prišel v Vrhpolje. Pomembni vlogi pri spodbudi za začetek gradnje sta imela župan in poslanec Matej Lavrenčič in vipavski dekan Jurij Grabrijan, ki je pripravil načrte za gradnjo cerkve. Zidarska dela pa je vodil mojster Mihael Blažko iz Lokavca. Cerkev ima v tlorisu obliko latinskega križa.

Leta 1890 so na trgu pred cerkvijo postavili vodnjak, ki so ga obnovili ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Obnovo je zasnoval arhitekt Rajko Bajc, vodnjak pa je izdelal kamnosek Vojko Možina iz Sela. V obod vodnjaka je vklesan napis : "Kdor veruje vame, bodo iz njegovega osrčja tekle reke žive vode (Jan. 7.38)". V spodnji del vodnjaka je vdelana kamnita plošča z vklesanim vrhpoljskim grbom in letnico obnove vodnjaka.

Podružnična cerkev svetega Križa[uredi | uredi kodo]

Najstarejši del Vrhpolja, Brith, s podružnično cerkvijo Sv. Križa (južni del vasi)

Cerkev leži v Brithu, v najstarejšem delu vasi ob cesti Vrhpolje – Col. Zgrajena je bila že v 1. polovici 15. stoletja.

Znamenje na steni cerkve svetega Križa[uredi | uredi kodo]

Znamenje je najstarejše v vrhpoljski župniji. Prikazan je relief Križanega z angeloma, klečečima ob križu. Slabo viden je napis "fecit fieri". Iz napisa ni mogoče razbrati imena morebitnega plačnika oziroma naročnika znamenja. Ob prenovi cerkve v 17. stoletju so že obstoječe znamenje obzidali s kamnitim okvirjem. Posebnost okvirja je spodnja preklada, v katero je vdelana v obliki konzole kamnita pušica za zbiranje denarja "vbogajme". Kamnito pušico krasi vklesani obraz angela z razprtima perutnicama, spodnji del pušice pa krasita listna motiva. Vklesana je tudi letnica 1657. Odprtino pušice zapira železni pokrovček, ki se še da odpreti.

Teodozijev križ[uredi | uredi kodo]

Teodozijev križ

Leta 1994 so nad vasjo v spomin na bitko pri Mrzli reki, ki je potekala pred 1600 leti, postavili Teodozijev križ. Križ ima obliko črke T kot začetnice cesarjevega imena Teodozij. Stoji na skali, na kateri naj bi pred odločilnim spopadom molil cesar Teodozij. Trimetrski križ ima na prečniku vklesano letnico 394, na stebru pa napis THEODOSIOS. Nastal je po zamisli likovnega pedagoga, domačina Lucijana Lavrenčiča, iz marmorja pa ga je izdelal kamnosek Vojko Možina.

Šolsko poslopje[uredi | uredi kodo]

Osnovna šola Vrhpolje

Poslopje šole je bilo zgrajeno leta 1903. Lepo oblikovan nadstrešek osnovne šole krasi relief Srca Jezusovega. Vrhpoljska osnovna šola je ena redkih javnih zgradb z religioznim reliefom na pročelju.

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava 2008:750

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Tihi mož z velikimi vini". Planet SiOL.net. 4.3.2014. Pridobljeno dne 4.3.2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]