Črnomelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Črnomelj
mesto
Črnomelj is located in Slovenija
Črnomelj
Črnomelj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°34′25.57″N 15°11′39.2″E / 45.5737694°N 15.194222°E / 45.5737694; 15.194222Koordinati: 45°34′25.57″N 15°11′39.2″E / 45.5737694°N 15.194222°E / 45.5737694; 15.194222
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Črnomelj
Nadmorska višina 174,3 m
Prebivalstvo
 • Skupno 5.854
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8340 Črnomelj
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Črnómelj je mesto v Sloveniji (največje mesto v Beli krajini) in sedež istoimenske krajevne skupnosti ter občine.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Povprečna nadmorska višina naselja je 156 m. Je prometno središče Bele krajine med Metliko, Adlešiči, Semičem, Vinico in Starim trgom ob Kolpi (smer Kočevje). Staro mestno jedro je zgrajeno na pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico.

Mesto obkrožajo predmestja: Pred mostom, Skadnje, Pred Kaplanico, Krštine in Pristave.

Zgradbe in objekti[uredi | uredi kodo]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Poleg kmetijstva je prisotna tudi industrija (kovinskopredelovalna, lesnopredelovalna, tekstilna). Zaradi ugodne cene zemljišča ter poceni delovne sile se na lokacijo propadlih podjetij ali v neposredno bližino, v obrtno cono na lokacijo bivšega rudnika Kanižarica, seli tudi proizvodnja iz drugih držav ali panog.[2] [3]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalstva po letih[4]
1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 1971 1981 1991 2002
1.071 1.055 1.086 1.136 978 1.403 1.694 1.920 2.323 2.784 3.744 4.731 5.462 5.854

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina in antika[uredi | uredi kodo]

Arheološka izkopavanja so pokazala začetke naselitve v čas pozne bronaste dobe (12. st. pr. n. št), ki se je nadaljevala v železno dobo. Tlakovanje mestnega podrčja, ureditev poti in drenaže dokazuje urejeno skupnost že v času železne dobe, v času mlajše železne dobe (Laten, 500-100 pr. n. št.) pa lahko naselbino na lokaciji današnjega Črnomlja na podlagi najdb materialne kulture povežemo z Japodsko plemensko zvezo, točneje njenim transalpinskim delom. Preko naselbine na območju današnje Vinice (Šlemine) je bila črnomaljska mlajšeželeznodobna naselbina povezana z glavnim japodskim središčem Metulumom (Velika in Mala Viničica pri Josipdolu na Hrvaškem), oddaljenim le slabih 40 km.

Območje današnje Bele krajine so Rimljani osvojili v času Oktavijanovega pohoda v Ilirik med leti 35-33 pr. n. št., ko je bila dokončno premagana in podrejena tudi Japodska plemenska zveza. V tem času je naselbina na lokaciji današnjega Črnomlja zamrla, nasledila pa jo je manjša rimska naselbina (vicus) na drugi, bližnji lokaciji (današnji Okljuk). Vicus je najverjetneje spadal v okvir podrejenega območja (ager) municipija Neviodunum (današnje Drnovo pri Krškem) in bil na meji med provincami Dalmacija (Dalmatia) in Panonija (Pannonia). Epigrafski material iz časa 1. in 2. st. n. št. govori o naselbini s prisotnostjo osvobojencev akvilejskih družin in prisotnosti jupiterjevega kulta. Mitrej na bližnjem Rožancu pa govori o vpetosti naselbine v miselne tokove, ki so zajeli rimski imperij v času 2. st. n. št.

V času pozne antike se razvije naselbina na lokaciji sedanjega mestnega jedra z močnim obzidjem in zgodnjekrščansko cerkvijo. Prav ta naselbina dokazuje poznoantično vlogo ozemlja današnje Bele krajine, kot t.i. "Zufluchtregion" oz. prostor umika poznoantičnemu prebivalstvu pred navali germanskih, stepskih in ostalih ljudstev čez ozemlje današnje Slovenije in Dolenjske. Od časa nastanka v 4. st. n. št. se naselbina ohrani tudi po propadu zahodne polovice rimskega cesarstva 476 n. št. in postane eden izmed najvzhodnejših delov Vzhodnogotske države. Kot takšna je uničena v letih 580-620 n. št., ko so jo uničili Avari in njim podrejeni Slovani, ki so prišli iz juga, z današnjega hrvaškega prostora.

Srednji in novi vek[uredi | uredi kodo]

Prva slovanska naselbina na območju Črnomlja se je razvila v času med 10.-11. stoletjem, o čemer pričajo najdbe iz okolice župnijske cerkve sv. Petra, ki pričajo o dotikanju dveh slovanskih materialnih kultur: ketlaško-karantanske (severne) in belobrdske (panonske-južne). Slovanska naselbina se je razvijala na mejnem območju med Ogrsko-hrvaškim kraljestvom in Rimskim cesarstvom nemške narodnosti. Ko je v času vojne med sinovoma ogrsko-hrvaškega kralja Bele III., Emerikom in Andrejem, višnjegorski grof Albreht II. med leti 1198-1204 osvojil ozemlje današnje Bele krajine in potisnil mejo cesarstva do reke Kolpe, je postal Črnomelj središče novo osvojenega ozemlja.

Črnomelj je prvič omenjen v pisnih virih leta 1228, ko je oglejski patriarh Bertold Andeški izdal listino, s katero je bila ustanovljena župnija "in loco qui dicitur Schirnomel" (na kraju, ki se imenuje Črnomelj), ki leži "in regione qui dicitur Metlica" (v deželi, ki se imenuje Metlika). Staro ime Bele krajine je namreč "Metlika" in mesto Metlika je dobilo ime po deželi. Tedaj je bil Črnomelj vojaško-fevdalno središče dežele, kjer je v istem času nastal tudi grad z istoimensko rodbino (von Tschernembl). Leta 1268 je cerkveno organizacijo v Beli krajini dobil Nemški križniški red, ki je v Črnomlju na začetku 14. stoletja postavil komendo (sedež reda). Še pred letom 1277 je Črnomelj dobil trške pravice in postal trg, regionalno ekonomsko-upravno središče. V letu 1277 so pridobili ozemlje Metlike (Bele krajine) goriški grofi in pričeli načrtno razvijati novo središče dežele, imenovano sprva Novi trg (Neumarkt, Novum forum), ki je do sredine 14. stoletja dobilo novo ime, Metlika. Goriški so obdržali ozemlje Bele krajine vse do izumrtja istrske veje leta 1374, nakar je prišla dežela pod rodbino Habsburg.

Tako Črnomelj kot Metlika sta prvič omenjena kot mesti v habsburški listini iz leta 1407, vendar je Črnomelj še dobrih 150 let v virih omenjen le kot "trg". Za časa turške nevarnosti je Črnomelj imel drugotno vlogo, in sicer kot središče oskrbovanja zaledja Vojne krajine.

Leta 1567 srečamo prve gotove omembe protestantizma v mestu in delovanja več pridigarjev (predikantov). V Črnomlju so kot protestantski pridigarji delovali:

  • Ivan Kočevar (1567-1568),
  • Martin Grgič (1569-1582),
  • Anton Neapolitan (1582-1586),
  • Vid Subtilič (1586-1598) in
  • Gregor Sitarič (1597-1598).

Že v letu 1569 v mestu delovala protestantska šola pod vodstvom učiteljev Bartolomeja Movrina (1569-1575-1586), Ivana Tajnerja (1575) in Mihaela Šifroviča (1586-1598). Do začetka 90. let 16. stoletja so protestanti povsem prevzeli organe mestne avtonomije in leta 1593 predlagali za mestnega sodnika (župana) protestanta Mihaela Živkoviča, ki pa je bil zavrnjen s strani deželnega kneza. Ko se je leta 1598 pričela protireformacija, so bili protestanti pregnani oziroma so se spreobrnili v katoličanstvo, delovanje protestantov pa je dokončno zamrlo leta 1614. Do leta 1565 so v Črnomlju še bivali in delovali člani rodbine gospodov Črnomaljskih (von Tschernembl), nakar pa so prodali grad hrvaški rodbini Frankopan in se odselili na Gornjeavstrijsko.

Po ustanovitvi Karlovca leta 1579 je Črnomelj izgubil vso pomembnost za oskrbovanje Vojne krajine, skupaj s sosednjo Metliko. Tako sta obe mesti imeli povsem drugotno vlogo, ki je skupaj z zamrtjem trgovine, protireformacijo in siceršnjimi nesrečami povzročila njihov zaton. Vse do sredine 19. stoletja sta bili mesti brez večje pomembnosti na južni meji dežele Kranjske.

Moderna doba[uredi | uredi kodo]

Mesto je v 19. stoletju dobilo vrsto ključnih ustanov, ki so zagotovile nadaljnji razvoj Črnomlja v regionalno administrativno-sodno središče. Z delovanjem čitalnice v drugi polovici 19. stoletja je mesto dobilo povsem slovenski značaj, konec 19. stoletja pa je pričela delovati tudi nova, modernejša šola. Železniška povezava je prišla v Belo krajino in Črnomelj leta 1914, s čimer je se je začel nov razvoj mesta in celotne regije. Nadaljnji načrti o gradnji železniške povezave Črnomelj - Vinica - Ogulin se niso udejanili. V začetku 20. stoletja je nastala tudi prva industrija v Črnomlju in njegovi bližini, kar je imelo pozitiven učinek na demografska gibanja in povečanje prebivalstva. Kljub temu pa je Bela krajina in z njo Črnomelj vedno trpela zaradi izgube prebivalstva, ki je bila najhujša v času izbruha peronospore in trtne uši v 80. letih 19. stoletja.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Grad Črnomelj bodo obnovili, DELO, četrtek 29. julij 2010, stran 8
  2. ^ "Gazela 2011: Dama, Mikrografija in Sun Roller Adriatica". Dolenjski list. 4.10.2011. Pridobljeno dne 21.11.2013. 
  3. ^ "Črnomelj: Sanje o službah splavale po vodi (z odzivom ministrstva)". Radio Krka. 1.8.2013. Pridobljeno dne 21.11.2013. 
  4. ^ Krajevni leksikon Slovenije, 1971, Krajevni leksikon Slovenije, 1995

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]