Bela krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Bela krajina je tudi naslov simfonične pesnitve Marjana Kozine, v katero so vkomponirani belokranjski ljudski napevi.
Bela krajina s Kolpo, v ozadju Gorjanci
Bela krajina v Sloveniji

Bela krajina [béla krájina ali béla krajína] je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Bela krajina je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Včasih jo štejemo kot del Dolenjske. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič.

Vsebina

[uredi] Značilnosti

Z ostalo Slovenijo je povezana z železniško progo Novo mesto - Semič - Črnomelj - Metlika - Karlovac, ki preči Gorjance s predorom, ter s cestnimi povezavami s prelazoma Vahta (615 m) in Brezovica (588 m).

Pokrajina je značilno kraška, prepoznavna po steljnikih in brezah. Bela krajino označujemo kot kraški ravnik.

Med drugo svetovno vojno je bila večji del časa svobodno partizansko ozemlje. Pri kraju Otok je bilo tudi letališče, od koder so zavezniki v južno Italijo vozili ranjence in dovažali pomoč. V Črnomlju je bilo med drugo svetovno vojno prvo zasedanje Slovenskega narodnosvobodilnega sveta. Zasedanje predstavlja temelj slovenske državnosti. [1]

Za Belo krajino je značilna tudi bela narodna noša iz platna oz. lana, ki pa nekoliko odstopa od tradicionalne slovenske noše, saj je skoraj cela bela. Zelo znan belokranjski lik, ki preganja zimo - Zeleni Jurij, tudi nosi to narodno nošo, le da ima čez še obleko iz brezovih vej. Ena značilnosti pokrajine je tudi ples belokranjsko kolo.


[uredi] Zgodovina

[uredi] Turški vpadi

Prvi turški vpad na slovensko ozemlje je potekal 9. oktobra 1408 v Beli krajini. Turki so prišli iz Bosne in edini ki je poročal o napadu je bil znameniti Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Konjeniki so izropali okolico Metlike, ljudi pobili ali si odpeljali, vse drugo pa požgali. Niso pa zavzeli mesta Metlika oz. Črnomelj ker so mesta varovale naravne (reke)in umetne utrdbe (gradovi). Bela krajina je takrat pripadla tako imenovani vojni krajini. Senjski knez Nikola Frankopan je bil njen vladar.[2]


[uredi] Turizem in gospodarstvo

Turistična ponudba se je začela počasi razvijati v zadnjih letih.

[uredi] Znani Belokranjci

[uredi] Opombe in reference

  1. ^ Pogled naprej in v zgodovino, Dolenjski list, stran 8, Novo mesto, 21.02.2008
  2. ^ 1408 Prišli so turki za njim uskoki, katalog razstave v Belokranjskem muzeju Metlika, stran 14, Belokranjska dediščina 4, 2008
  3. ^ Portret tedna: Fanika Požek, Dolenjski list, st. 30, 20.2.2008

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave


[uredi] Galerija



Regionalizacija Slovenije
Alpska makroregija
Julijske Alpe | Cerkljansko hribovje | Škofjeloško hribovje | Polhograjsko hribovje | Rovtarsko hribovje | Savska ravan | Zahodne Karavanke | Kamniško-Savinjske Alpe | Vzhodne Karavanke | Velenjsko hribovje | Konjiško hribovje | Strojna | Kozjak | Pohorje | Ložniško gričevje | Hudinjsko gričevje | Savinjska ravan | Posavsko hribovje
Mediteranska makroregija
Goriška brda | Vipavska dolina | Kras | Brkini | Dolina reke Reke | Pogorski Kras | Čičarija | Podgrajsko podolje | Koprska brda | Tržaški zaliv
Dinarska makroregija
Kambreško | Banjšice | Trnovski gozd | Nanos | Hrušica | Javornik | Snežnik | Idrijsko hribovje | Notranjsko podolje | Pivško podolje | Vremšica | Ljubljansko barje | Krimsko hribovje | Menišija | Bloke | Velika gora | Stojna | Goteniška gora | Ribniško-Kočevsko podolje | Mala gora | Kočevski rog | Poljanska gora | Velikolašanska pokrajina | Dolenjsko podolje | Suha krajina | Dobrepolje | Bela krajina | Gorjanci | Raduljsko hribovje | Novomeška pokrajina
Panonska makroregija
Goričko | Lendavske gorice | Murska ravan | Slovenske gorice | Dravska ravan | Dravinjske gorice | Haloze | Macelj | Voglajnsko | Zgornjesotelsko gričevje | Srednjesotelsko gričevje | Krško gričevje | Senovsko gričevje | Bizeljsko gričevje | Krška ravan
Geografija - Geografija Slovenije - Geografija v Sloveniji