Bela krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bela krajina s Kolpo, v ozadju Gorjanci
Bela krajina v Sloveniji

Bela krajina [béla krájina ali béla krajína] je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Bela krajina je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Steljnik, belokranjska naravna značilnost

Pokrajina je značilno kraška, prepoznavna po steljnikih in brezah. Belo krajino označujemo kot kraški ravnik. Poleg Gorjancev na severu ga obrobljate Kočevski rog na zahodu ter reka Kolpa na jugu in vzhodu. Najvišji hrib Gorjancev je Trdinov vrh (1178 m).

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je zmerno celinsko.

Bela krajina kot samostojna pokrajina[uredi | uredi kodo]

Nekateri geografi uvrščajo Belo krajino na Dolenjsko. V vse večjem številu, na podlagi družbeno geografskega in zgodovinskega razvoja, temu nasprotujejo Belokranjci,[1] [2] [3][4] ker se Bela Krajina razlikuje od Dolenjske tako po podnebju, kot zgodovini in etnično mešanem prebivalstvu, kar se vidi v posebni narodni noši[5], glasbi (tamburice), plesu (kolo)[6], običajih (npr. Jurjevanje) in narečjih (npr. Vuzem = Velika noč).

Noša[uredi | uredi kodo]

Za Belo krajino je značilna bela platnena narodna noša stkana iz lana, vse bolj tudi iz bombaža. Noša močno odstopa od tradicionalnih narodnih noš drugih pokrajin, saj so oblačila v celoti bele barve. Dodatki danes so: pasovi, trakovi, nogavice (ženska noša), nakit robci so obarvani. Moški imajo ob širokih pasovih široke črne klobuke, žene bele peče. Starejša narodna noša je bila samo bela in ni vsebovala drugih delov oblačil ali nakita.

Običaji[uredi | uredi kodo]

Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je Zeleni Jurij.[3] Tudi on nosi narodno nošo, le da ima čez nošo še obleko iz brezovih vej.Zeleni Jurij v državnem zboruEna izmed značilnosti pokrajine je tudi ples belokranjsko kolo, ki ga plešejo brez inštrumentalne spremljave.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Turški vpadi[uredi | uredi kodo]

Prvi turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali 9. oktobra 1408 v Beli krajini. Turki so prišli iz Bosne in edini, ki je poročal o napadu, je bil znameniti Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Konjeniki so izropali okolico Metlike, pobili ljudi, vse drugo pa požgali. Niso pa zavzeli mesta Metlika oz. Črnomelj, ker so mesta varovale naravne (reke) in umetne utrdbe (gradovi). Bela krajina je takrat pripadla tako imenovani Vojni krajini. Senjski knez Nikola Frankopan je bil njen vladar.[7] Na to obdobje spominjajo številni gradovi: grad Gradac, grad Metlika oz. ostanki gradov, naprimer grad Pobrežje. Šokcev dvor v Žuničih (v bližini Adlešič) je kulturni spomenik in primer utrjene kmetije iz teh časov.[8]

Gospodarstvo in kmetijstvo v preteklosti[uredi | uredi kodo]

Lončarstvo[uredi | uredi kodo]

V več krajih v Beli krajini (npr. v Gradacu pri Grafovih, na Griču nad Dobličami) so izdelovali glineno posodo ki je nekdaj slovela kot izjemno kakovostna. Posoda se je prodajala v Beli krajini in »izvažala« na Dolenjsko (Novo mesto) in sosednjo Hrvaško (Karlovec).

Grički lonci so bili nekaj posebnega, ker so vsebovali 30 odstotkov kalcita. Podobno glino so za lončarstvu uporabljali le še v enem kraju v Bosni in enem v Španiji. Glina je bila iz Kanižarice, kalcit pa iz rudnika nad Gričem. [9]

Infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Ceste[uredi | uredi kodo]

Cestne povezave so preko prelazov Vahta (615 m) in Brezovica (588 m).

Železnica[uredi | uredi kodo]

Prihod prvega vlaka v Metliko je bil 25. maja 1914.[10] Zadnja postiljonska pošta je peljala čez Gorjance 27. maja 1914.[11] Danes je Bela krajina z ostalo Slovenijo in sosedno Hrvaško povezana z železniško progo Novo mesto - Semič - Črnomelj - Metlika - Karlovec.

Opuščena gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči je bila prometna pot za prevoz lesa iz gozdov Veliko bukovje, ki ležijo med Adlešiči in Tribučami do železniške postaje v Črnomlju v Beli krajini.

Elektroenergetska infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Vse več je kritike gospodarstevenikov da je priskrba Bel krajine z elektriko pre šibka. Glavni in do zdaj edini električni 110 kV-vod poteka iz Novega mesta čez Gorjance. Gradnja dodatnega voda naj pi bila izpeljana do leta 2016. Strški za to investicijo naj bi dosegle več kot 15 Mio. €.[12] Elektro Ljubljana je nato obljubil povečati zmogljivost transformatorjev leta 2012 na 4,7 MW in do leta 2030 na 10 MW. [13]

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Med drugo svetovno vojno je bila Bela krajina večino časa svobodno partizansko ozemlje. Pri kraju Otok je bilo tudi letališče, od koder so zavezniki v južno Italijo vozili ranjence in dovažali pomoč. V Črnomlju je bilo med drugo svetovno vojno prvo zasedanje Slovenskega narodnosvobodilnega sveta. Zasedanje predstavlja temelj slovenske državnosti.[14]

Prvi partizanski pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pod Mirno goro. Bil je imenovan "Invalidski zbor" oz. "Pojoča četa". V njem je sodelovalo 80 partizanov.[15]

Turizem[uredi | uredi kodo]

Turistična ponudba se je začela počasi razvijati v zadnjih letih. V letu 2010 naprimer se namerava RIC Bela krajina prijaviti na razpis ministrstva za gospodarstvo za promocijo turizma.[16]

Prvi uspehi se vidijo v tem, da so tudi že posamezni avstrijski turistični ponudniki vzeli leta 2009 Belo krajino v svoj izletniški program. [4]

Slovenskim zaščitenim proizvodom na evropskem nivoju (zajamčena tradicionalna posebnost) se je pred kratkim pridružila tudi belokranjska pogača.[17], [5]

V Beli krajini je čebelarstvo zelo razvito.

Bela krajina je posebno znana po lanenem platnu, ki ga uporabljajo za nošo.

Občine in krajani so začeli dojemati, da bo samo z obnovo in revitalizacijo mestnih jeder in znamenitosti nemogoče privabiti turiste v to obrobno pokrajino. Primeri so grad v naselju Gradac v občini Metlika ali pa staro mestno jedro v Črnomlju in Flekov mlin v Črnomlju.[18]

Obiskovalci iz tujih držav predlagajo večjo povezavo kulturne in naravne dediščine, promoviranje dežele ciljnim skupinam kot so kolesarji, pohodniki in taborniki. Predlagajo analizo o sprejemljivosti obremenitve okolja, zlasti Kolpe.[19]

Prireditve[uredi | uredi kodo]

  • Vigred je tradicionalna turistično vinarska oz. kulturna prireditev, ki se v Metliki odvija tri dni na treh trgih v starem mestnem jedru v mesecu maju.
  • Jurjevanje je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki poteka v mesecu juniju.
  • V deželi harmonike - festival, namenjen predvsem harmonikam, narodnozabavni glasbi in glasbeni dediščini.
  • Metliške zimske kratkočasnice v hotelu Metlika (samo pozimi)
  • Pridi zvečer na grad (Metlika). Kulturno-zabavne prireditve kot npr. gledališke igre, glasba itd. (samo poleti).
  • Kmečke žene iz Adlešičev imajo več prireditev na leto, na katerih kažejo stare običaje in ročna dela.
  • ZIK Črnomelj (Zavod za izobraževanje in kulturo) je s partnerjema Krajinski park Kolpa in RIC Bela krajina začel projekt, imenovan Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja. Projekt sofiniacirajo Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt je bil zaključen avgusta leta 2010. Namen projekta je bil naučiti pridelati lan.[20]

Narava in okoljevarstvo[uredi | uredi kodo]

Evropska unija sofinancira dva okoljevarstvena projekta in s tem pospešuje tudi čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.[6]

Vse tri belokranjske občine sodelujejo v programu Curs Colapis s Krajinskim parku, s turističnim društvom Damelj in s hrvaškimi občinami Žakanje, Kamanje in Netretič. Projekt naj bi uredil plovni režim na reki Kolpi.[21]

Belokranjske občine sodelujejo tudi v programu Izvori življenja, ki naj bi uredil in obnovil kale, ribnike in izvire.[21]

Kamnolomi nad Semičem na območju Blatnika, Vrčic in Srednje vasi so sporni, ker ogrožajo tamkajšne vodne vire, na katerih temelji bodoča oskrba Bele krajine s pitno vodo.[22]

Veliko kritike je glede bioplinske elektrarne v Črnomlju in smradu od gnojevke ki naj bi vsebovala težke kovine.Crnomaljska županja je zahtevala pripravo okrogle mize glede tematike smradu od ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča[23]

Črni močeril[uredi | uredi kodo]

Podvrsto znane človeške ribice, črnega močerila, so leta 1986 odkrili v bližini izvira Jelševniščice v naselju Jelševnik. [24]

Bele štorklje[uredi | uredi kodo]

Verjetno kot posledic vojne na hrvaškem so se leta 1993 naselile prve bele štorklje v Beli krajini. Okoli 11 gnezdečih parov je ob reki Kolpi prih vaseh Zemelj, Krasinec, Otok, Boršt, Cerkvišče in Prolozje oz. ob reki Lahinji v okolici Dragatuš.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Po drugi svetovni vojni je nastala tekstilna industrija v Beli krajini: podjetji Beti (Metlika in podružnica v Črnomelju) in leta 1960 Komet (Metlika, kasneje Rosalnice, podružnica v Starem trgu). Novomeški Novoteks je imel podružnico v Vinici. Žal so ta podjetja propadla. Komet je imel pred likvidacijo še 222 zaposlenih. V devetesih letih prejšnega stoletja pa okoli 460.[25]članek na Lokalno.si

  • Rudnik rjavega premoga v Kanižarici v zapiranju
  • tekstilna tovarna Beti v Metliki [7]
  • tekstilna tovarna Komet [8] v Rosalnicah v likvidaciji
  • Komet plus šiviljstvo, Rosalnice
  • bivša tovarna kompresorjev Danfoss v Črnomlju, zdaj Secop kompresorji d.o.o.
  • livarna ulitkov sive litine Livar (bivši Belt) v Črnomlju [9] (272 zaposlenih v Črnomelju, stanje maja 2013, 579 zaposlenih novembra 2011)[26]
  • tovarna Iskra Iskra MIS (Merilni instrumenti in stikala) (bivša Iskra kondenzatorji d.d.) v Semiču[27]
  • tovarna kopalniške opreme Kolpa [10] v Rosalnicah
  • bivše podjetje marmelad in sokov Belsad v Črnomlju
  • Kaiva, Semič
  • KMS Malerič, Vinica,
  • Vinska klet Jožef Prus, Krmačina pri Metliki
  • Kambič laboratorijska oprema d.o.o., Semič

Gospodarsko zaostajanje pokrajine[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 se je začela intenzivna javna razprava glede gospodarskega zaostajanja pokrajine v primerjavi z drugimi pokrajinami v Sloveniji.[28]

Kot predpogoj za gospodarski razvoj pokrajine je nujna boljša povezava z Dolenjsko (Novo mesto) in naprej do slovenskega avtocestnega križa, s čimer se strinjajo vse tri belokranjske občine. To pomeni izboljšati cestno povezavo čez Gorjance (vzhodna varianta) ali pa proti Dolenjskim Toplicam (obnova tako imenovane partizanske magistrale, Soteska/Dolenjska-Črnomelj/Bela krajina) oz. graditev predora pod Gorjanci.[29] Zato občine zahtevajo, da se začne z gradnjo tako imenovane tretje razvojne osi najpozneje leta 2013. Belokranjske občine in Novo mesto so se o trasi že uskladile. Takrat odgovorni prometni minister Patrick Vlačič oz. finančni minister Franc Križanič so trdili, da za gradnjo cest ni denarja.[30] Čeprav so se belokranjske občine z Novim mestom baje uskladile glede trase tretje razvojne osi je točna trasa kritično obravnavana v pismih bralcev v časopisih.[31][32] Posebno obnova partizanske magistrale se polemično obravnava v časopisih. Nekateri celo grozijo z zaporo, da bi na ta način izsilili obnovo ceste. V semiški občini so v ta namen ustanovili civilno iniciativo.[33]

Poleg boljše cestne in železniške povezave se zahteva tudi izboljšanje drugih infrastrukturnih objektov, kot naprimer edinega obstoječega električnega daljnovoda čez Gorjance.

Vse tri občine zahtevajo od vlade posebni razvojni zakon za Belo krajino po vzorcu razvojnega zakona za Prekmurje.[34][35] Tudi v pismih, ki so bila poslana vladi RS, poskušajo pridobiti podporo za razvoj Bele krajine. Državni poslanci so celo vložili predlog amandmaja k sklepu o pripravi novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja[36] Vlada RS je to zahtevo odločno zavrnila, čeprav ga je komisija za lokalno samoupravo državnega sveta podprla in ga zahteva do leta 2015.[37]

Na raznih srečanj gospodarstvenikov se zahteva veečjo oskrbo s elektriko za tovarne in nižje davke da bi se lažje razvijala podjetja na tem območju Slovenije.[38],[39]

Gospodarska kriza[uredi | uredi kodo]

Posledice trenutne svetovne gospodarske krize se poznajo tudi v Beli krajini.[40] Brezposelnost je dosegla 15% (oktober 2011)[41]. O možnostih zaposlovanja mladih v pokrajini in razlogih za slabe zaposlitvene možnosti mladih izobražencev je bila pripravljena okrogla miza v začetku leta 2010 v Črnomlju. Vabil je občinski odbor Slovenske demokratkske mladine Črnomelj. Udeležili so se je predstavniki nekaterih lokalnih industrijskih podjetij, deloma predstavniki občin in dva državna poslanca.[42],[11]

Slovenski predsednik Danilo Türk je januarja 2010 obiskal Belo krajino. Pozval je k enotnosti Belokranjcev, da bi lahko uresničili načrte.[43] Vlada Republike Slovenije je potem v začetku februarja leta 2010 obiskala pokrajino. Obisk vlade je bil v Beli krajini sicer zelo odmeven, ampak deležen tudi številnih kritik, ker vlada ni prinesla s seboj nobene konkretne pomoči.[44]

Spomladi leta 2011 je javnost prestrašila novica da bo nemško podjetje Secop ki je prevzelo tovarno kompresorjev od danskega Danfossa zaprlo proizvodnjo kompresorjev v Črnomelju in ju preselili na Slovaško. Po ocenah novinarjev na bi to bila socialna bomba ker naj bi bilo 40% delovno aktivnega lokalnega prebivalstva zaposlenih v tem podjetju. Sicer je podjetje Danfoss svoje proizvodnje zmogljivosti v nemškem Flensburgo (centrala razvoja kompresorjev) že prej leta zmanjševal proizvodnjo selil v druge države. Vse skupaj naj bi bilo odpuščenih 650 delavcev, ostalo naj bi jih še 300 (število zaposlenih je bilo 963 v aprilu 2011).[45][46]

Iskanje rešitev[uredi | uredi kodo]

Iskanje izhodov iz krize se vidi tudi v časopisnih člankih z različnih področjih.[47]Pismo bralca Petra Štukelja[48] Na področju vinogradništva na primer zahteva belokranjski strokovnjak dr. Julij Nemanič izboljšanje kakovosti vin po nemškem modelu. Predlaga drugačno organiziranost vinskih kleti in boljše sodelovanje med vinskimi kletmi in kmetijami.[49]

Občine poskušajo sofinancirati več projektov z denarjem iz skladov Evropske unije. To so naprimer obnova tako imenovane stavbe Konzum v starem mestnem jedru v Metliki ali pa dom za invalide, ribnik in prostore za Godbo na pihala v Črnomlju.[50] Vendar na žalost občine vedno ne uspejo dobiti denarnih sredstev od EU kot v primeru metliškega Konzuma. Bivša poslovna stavba naj bi postala novi dom za Ljudsko knjižnico, mestno godbo, metliško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, društvo Pridi zvečer na grad, Center vseživljenjskega učenja Novo mesto in druga metliška kulturna društva. Razlogi za zavrnitev prošnje oz. vloge v vrednosti 2.358.000 evrov niso točno znani.[51]

Na obisku pokrajine februarja 2010 je vlada RS pozvala občine, naj pripravijo konkretne predloge za razvojne projekte do naslednjega srečanja v mesecu maju. Na žalost predstavniki občin tega niso bili zmožni izpeljati.[52] Prebivalstvo in mediji so obisk vlade spremljali precej kritično in zadržano. Precej kritike je bilo izrečeno, ker je vlada predstavnike medijev o okvirnem programu obvestila v zadnjem trenutku in ker predstavniki medijev niso smeli spremljati ministrske ekipe, ko je ta obiskali tovarne.[53] Sredi meseca marca 2010 so predlagali le naslednje splošne predloge:

2. Kmetijstvo – preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in pridelava zdrave hrane;

3. Energetika – zagotovitev zadostne oskrbe z električno energijo in podpora projektom zelene energije;

4. Turizem – razvoj in promocija obkolpskega in termalnega turizma, letališče Prilozje, smučišče Bela.

Istočasno, torej v mesecu marcu, je bilo v sobotni prilogi Dela objavljeno odmevno odprto pismo predsedniku vlade, ki so ga napisali Belokranjci, ki živijo v tujini. V njem se predlaga revitalizacija gradu Gradac, ki naj bi postal jedro "resnega turizma v Beli krajini". Pismo vsebuje razmeroma obširne predloge za grad in razvoj turizma v pokrajini ter kritiko dosedanje gospodarske politike v pokrajini in predlogov občin [54]. Tudi od drugih Belokranjcev je slišati predloge, naprimer po zanšanju na lastne vire (razvoj kmetijstva, večja uporaba sončne energije). [55]

Bela krajina je del območja razvojnega partnerstva Pokolpje (občine Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika). To pomeni, da bo vlada z začasnimi ukrepi (2011-2016) spodbujala gospodarski razvoj (ustanavljanje novih podjetjij, dodatne nastavitvene možnosti v turizmu, cestna infrastruktura, tako imenovana 3. razvojna os, želežniška infrastruktura, elektroenergetska infrastruktura) in na ta način znižala brezposelnost. Namenjena so sredstva v višini 288 milijonov €.[56]

Romska skupnost[uredi | uredi kodo]

Politika počasi poskuša izboljšati integracijo romov v družbo.

Kultura in društva[uredi | uredi kodo]

  • KUD Artoteka v Črnomlju
  • Bivša cerkev Sv. Duh v Črnomlju nudi razstavne prostore
  • Društvo likovnih ustvarjalcev Semič (DLU Semič

Znani Belokranjci[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Belokranjci nočejo biti Dolenjci - Je ime pomembno ali ne?" M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, št. 51, str. 8, 23.12.2010
  2. ^ "Belokranjci nočejo postati Dolenjci", Dragana Stanković, Dnevnik, 2.12.2010
  3. ^ "Belokranjci odločni: "Nismo in ne bomo Dolenjci!", M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 16.12.2010
  4. ^ Članek v Dolenjskemu listu
  5. ^ Slike [1]
  6. ^ Vuzemski ponedeljek[2]
  7. ^ 1408 Prišli so turki za njimi uskoki, katalog razstave v Belokranjskem muzeju Metlika, stran 14, Belokranjska dediščina 4, 2008
  8. ^ R. Vlašič, Šokcev dvor privablja, Dolensjki list, 1.10.2009
  9. ^ Ne le glina, ampak tudi kalcit, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 13, 8.9.2011
  10. ^ Pomlad je obet plodne jeseni, Tone Jakše, Dolenjski list, 10. september 2009, stran 22
  11. ^ Čar muzejske kresne noči, Tone Jakše, Dolenjski list, 16. julij 2009, stran 20
  12. ^ Stabilna elektrika v Beli krajini šele po letu 2012, Delo, str. 14, 13.12.2012
  13. ^ M. Bezek-Jakše, "Manj razviti zahtevajo več ugodnosti", Dolenjski list, 27.10.2011, str. 3
  14. ^ Pogled naprej in v zgodovino, Dolenjski list, stran 8, Novo mesto, 21.02.2008
  15. ^ Rasto Božič, "Živ spomin na partizansko petje", Dolenjski list, 3.5.2012, str. 18
  16. ^ Storili bomo vse, da dobimo denar, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 7.1.2010, str. 9
  17. ^ Kmalu tudi belokranjska pogača, M. L.-S., Dolenjski list, 21.1.2010, str. 15
  18. ^ Mlin-Črnomaljski drobir, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  19. ^ M. B.-J., "Bela krajina v očeh drugih", Dolensjki list, 28.8.2008, str. 8
  20. ^ Da lan ne bi zašel v pozabo, M- Bezek-Jakše, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  21. ^ 21,0 21,1 Ob Kolpi z roko v roki, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  22. ^ Kamnolomi nevarni za vodne vire?, M.-B.-J., Dolenjski list, 24.12.2009, str. 9
  23. ^ Črnomaljci se bojijo smradu, M. B.-J., Dolenjski list, str. 9, 5.7.2012
  24. ^ Vas, kjer je doma črni močeril, M. Bezek-Jakše, Živa-priloga Dolenjskega lista, december 2009, str. 35
  25. ^ M. Bezek-Jakše, "Velikih belokranjskih šivalnic ni več", Dolenjski list, 23.7.2012
  26. ^ J.A., "Livar letos računa na lep dobiček", Dolenjski list, str. 14, 16.5.2013
  27. ^ Iskre Kondenzatorji ni več, DELO, torek, 3. avgust 2010, stran 15
  28. ^ M. Bezek-Jakše, "Bo Belokranjcem prekipelo?", Dolenjski list, 5.11.2009, str. 8
  29. ^ Belokranjci za gradnjo predora pod Gorjanci, M.K., Dolenjski list, 14.3.2010, spletna izdaja
  30. ^ Bela krajina in Novo mesto sta se uskladila o cesti tretje razvojne osi, Milovan Dimitrič, Delo, 27.2.2010, str. 4
  31. ^ Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Jože Konda, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010
  32. ^ Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Tone Jakše, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010
  33. ^ Z zaporo dosegli obnovo, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  34. ^ Bo konec strpnosti Belokranjcev?, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  35. ^ O razvoju Bele krajine, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  36. ^ SNS in SLS za podporo razvoju Bele krajine, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.3
  37. ^ Brez jasne perspektive ne gre več, D. Rustja, Dolenjski list, 14.1.2010
  38. ^ Manj razviti zahtevajo več ugodnosti, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 27.10.2011, str. 3
  39. ^ Ne le problemi, ampak tudi uspehi, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 27.10.2011, str. 14
  40. ^ Breda Dušič Gornik, komentar "Opozorilo iz Bele krajine-Bežati ali herojsko umreti?", Dolensjki list, 14.4.2011, str. 3
  41. ^ Zaposlovanje po belokranjsko-Preveč ali premalo delavcev?, Komentar M. Bezek-Jakše, Dolensjki list, 27.10.2011, str. 3
  42. ^ Služba in plača nista kar samoumevni, Mirjam Bezek-Jakše, Dolenjski list, 18.2.2010, stran 14
  43. ^ (Ne)enotnost-Semiške tropine, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 9
  44. ^ Halo, tukaj bralec Dolenjca, Milan B. iz okolice Metlike, Dolenjski list, 18.2.2010, str. 36
  45. ^ B. Dušič Gornik, "V petih obrokih pred vrata 650 delavcev", Dolenjski list, 14.4.2011, str. 1
  46. ^ Rudi Vlašič, "Črnomaljski svetniki o Secopu", Dolenjski list, 21.4.2011, str. 8
  47. ^ M. Bezek-Jakše, "Ne le problemi, ampak tudi uspehi", Dolenjski list, 27.10.2011, str. 14
  48. ^ Pismo brlaca Petra Štukelja "Zbudi se Bela krajina", Dolenjski list, November 2009
  49. ^ Pot do kakovosti, dr. Julij Nemanič, En hribček bom kupil, Dolenjski list, 18.2.201, str. 17
  50. ^ Naložbe z denarjem EU niso potrata, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 24.12.2009, str. 8
  51. ^ So Metličani žrtve površnosti, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.8
  52. ^ http://www.dolenjskilist.si/2010/03/14/25985/novice/bela_krajina/Belokranjci_za_gradnjo_predora_pod_Gorjanci_v_letu_2012/
  53. ^ Nič protestov niti aleluje, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 11.2.2010, str. 8
  54. ^ Odprto pismo glede obiska vlade v Beli krajini in revitalizacije gradu Gradac, Delo (Sobotna priloga), stran 39
  55. ^ Pismo bralca Jožefa Konde, "Forumu Bela krajina ob rob", Dolenjski list, str. 33, 27.10.2011
  56. ^ B. D.G., "Pokolpje bo dobilo injekcijo", Dolenjski list, 14.4.2011, str. 3
  57. ^ Jasna Kocuvan, "Portret belokranjskega godca Jaza", Dolenjski list, 29.9.2011, str. 20
  58. ^ Portret tedna: Fanika Požek, Dolenjski list, st. 30, 20.2.2008

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]