Bela krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glej Bela krajina (razločitev).
Bela krajina s Kolpo, v ozadju Gorjanci
Bela krajina v Sloveniji

Bela krajina [béla krájina ali béla krajína] je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Bela krajina je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Včasih jo štejemo kot del Dolenjske.[navedi vir] Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič.

Vsebina

Geografija [uredi]

 Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: jezikovne napake. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.
Steljnik, belokranjska naravna značilnost

Pokrajina je značilno kraška, prepoznavna po steljnikih in brezah. Belo krajino označujemo kot kraški ravnik.

Bela krajina kot samostojna pokrajina [uredi]

Nekateri geografi uvrščajo Belo krajino kot del Dolenjske. V vse večjem številu na podlagi družbeno geografskega in zgodovinskega razvoja temu nasprotujejo Belokranjci,[1] [2] [3] Članek v Dolenjskemu listu ker jih razlikuje podnebje, zgodovina in etnično mešano prebivalstvo od Dolenjske, kar se izraža v posebni narodni nošiSlike, glasbi (tamburice), plesu (kolo)Vuzemski ponedeljek, običajih (npr. Zeleni Jurij) in narečjih (npr. Vuzem = Velika noč) od Dolenjske.

Noša [uredi]

Za Belo krajino je značilna bela narodna noša iz tkanega bombažnegaplatna vse bolj redko lanu. Noša močno odstopa od tradicionalnih narodnih noš drugih pokrajin, saj so oblačila v celoti bele barve (prvotna narodna noša je bila bela in ni vsebovala dela oblačila ali nakita kakršnekoli druge barve (kot je na primer vsem znana rdeča)). Dodatki: pasovi, trakovi, nogavice (ženska noša), nakit robci so obarvani. Moški imajo ob širokih pasovih široke črne klobuke, žene bele peče.

Običaji [uredi]

Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je Zeleni Jurij.[1] Tudi on nosi narodno nošo, le da ima čez nošo še obleko iz brezovih vej.Zeleni Jurij v državnem zboruEna izmed značilnosti pokrajine je tudi ples belokranjsko kolo, ki ga plešejo brez inštrumentalne spremljave.

Zgodovina [uredi]

Turški vpadi [uredi]

Prvi turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali 9. oktobra 1408 v Beli krajini. Turki so prišli iz Bosne in edini, ki je poročal o napadu, je bil znameniti Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Konjeniki so izropali okolico Metlike, pobili ljudi, vse drugo pa požgali. Niso pa zavzeli mesta Metlika oz. Črnomelj, ker so mesta varovale naravne (reke) in umetne utrdbe (gradovi). Bela krajina je takrat pripadla tako imenovani Vojni krajini. Senjski knez Nikola Frankopan je bil njen vladar.[4] Na to obdobje spominjajo številni gradovi: grad Gradac, grad Metlika oz. ostanki gradov, naprimer grad Pobrežje. Šokcev dvor v Žuničih (v bližini Adlešič) je kulturni spomenik in primer utrjene kmetije iz teh časov.[5]

Gospodarstvo in kmetijstvo v preteklosti [uredi]

Lončarstvo [uredi]

V več krajih v Beli krajini (npr. v Gradacu pri Grafovih, na Griču nad Dobličami) so izdelovali glineno posodo ki je nekdaj slovela kot izjemno kakovostna. Posoda se je prodajala v Beli krajini in »izvažala« na Dolenjsko (Novo mesto) in sosednjo Hrvaško (Karlovec).

Grički lonci so bili nekaj posebnega, ker so vsebovali 30 odstotkov kalcita. Podobno glino so za lončarstvu uporabljali le še v enem kraju v Bosni in enem v Španiji. Glina je bila iz Kanižarice, kalcit pa iz rudnika nad Gričem. [6]

Infrastruktura [uredi]

Ceste [uredi]

Cestne povezave so preko prelazov Vahta (615 m) in Brezovica (588 m).

Železnica [uredi]

Prihod prvega vlaka v Metliko je bil 25. maja 1914.[7] Zadnja postiljonska pošta je peljala čez Gorjance 27. maja 1914.[8] Danes je Bela krajina z ostalo Slovenijo in sosedno Hrvaško povezana z železniško progo Novo mesto - Semič - Črnomelj - Metlika - Karlovec.

Druga svetovna vojna [uredi]

Med drugo svetovno vojno je bila Bela krajina večino časa svobodno partizansko ozemlje. Pri kraju Otok je bilo tudi letališče, od koder so zavezniki v južno Italijo vozili ranjence in dovažali pomoč. V Črnomlju je bilo med drugo svetovno vojno prvo zasedanje Slovenskega narodnosvobodilnega sveta. Zasedanje predstavlja temelj slovenske državnosti.[9]

Gospodarstvo po drugi svetovni vojni [uredi]

  • Rudnik rjavega premoga v Kanižarici v zapiranju
  • tekstilna tovarna Beti v Metliki [2]
  • tekstilna tovarna Komet [3] v Metliki
  • bivša tovarna kompresorjev Danfoss v Črnomlju
  • livarna ulitkov sive litine Livar (bivši Belt) v Črnomlju [4]
  • tovarna Iskra Iskra MIS (Merilni instrumenti in stikala) (bivša Iskra kondenzatorji d.d.) v Semiču[10]
  • tovarna kopalniške opreme Kolpa [5] v Rosalnicah
  • Bivše podjetje marmelad in sokov Belsad v Črnomlju

Turizem [uredi]

Turistična ponudba se je začela počasi razvijati v zadnjih letih. V letu 2010 naprimer se namerava RIC Bela krajina prijaviti na razpis ministrstva za gospodarstvo za promocijo turizma.[11]

Prvi uspehi se vidijo v tem, da so tudi že posamezni avstrijski turistični ponudniki vzeli leta 2009 Belo krajino v svoj izletniški program. [6]

Slovenskim zaščitenim proizvodom na evropskem nivoju (zajamčena tradicionalna posebnost) se je pred kratkim pridružila tudi belokranjska pogača.[12], [9]

V Beli krajini je čebelarstvo zelo razvito.

Bela krajina je posebno znana po lanenem platnu, ki ga uporabljajo za nošo.

Občine in krajani so začeli dojemati, da bo samo z obnovo in revitalizacijo mestnih jeder in znamenitosti mogoče privabiti turiste v to obrobno pokrajino. Primeri so gradaški grad v občini Metlika ali pa staro mestno jedro v Črnomlju oz. Flekov mlin v Črnomlju.[13]

Prireditve [uredi]

  • Vigred je tradicionalna turistično vinarska oz. kulturna prireditev, ki se v Metliki odvija tri dni na treh trgih v starem mestnem jedru v mesecu maju.
  • Jurjevanje je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki poteka v mesecu juniju.
  • Metliške zimske kratkočasnice v hotelu Metlika (samo pozimi)
  • Pridi zvečer na grad (Metlika). Kulturno-zabavne prireditve kot npr. gledališke igre, glasba itd. (samo poleti).
  • Kmečke žene iz Adlešičev imajo več prireditev na leto, na katerih kažejo stare običaje in ročna dela.
  • ZIK Črnomelj (Zavod za izobraževanje in kulturo) je s partnerjema Krajinski park Kolpa in RIC Bela krajina začel projekt, imenovan Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja. Projekt sofiniacirajo Evropski socialni sklad in ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt bo zaključen avgusta leta 2010. Namen projekta je naučiti pridelati lan.[14]

Narava in okoljevarstvo [uredi]

Evropska unija sofinancira dva okoljevarstvena projekta in s tem pospešuje tudi čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.[10]

Vse tri belokranjske občine sodelujejo v programu Curs Colapis s Krajinskim parku, s turističnim društvom Damelj in s hrvaškimi občinami Žakanje, Kamanje in Netretič. Projekt naj bi uredil plovni režim na reki Kolpi.[15]

Belokranjske občine sodelujejo tudi v programu Izvori življenja, ki naj bi uredil in obnovil kale, ribnike in izvire.[15]

Kamnolomi nad Semičem na območju Blatnika, Vrčic in Srednje vasi so sporni, ker ogrožajo tamkajšne vodne vire, na katerih temelji bodoča oskrba Bele krajine s pitno vodo.[16]

Veliko kritike je glede bioplinske elektrarne v Črnomlju in smradu od gnojevke ki naj bi vsebovala težke kovine.Crnomaljska županja je zahtevala pripravo okrogle mize glede tematike smradu od ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča[17]

Črni močeril [uredi]

Podvrsto znane človeške ribice, črnega močerila, so leta 1986 odkrili v bližini izvira Jelševniščice v naselju Jelševnik. [18]

Regionalna politika [uredi]

Gospodarsko zaostajanje pokrajine [uredi]

Leta 2009 se je začela intenzivna javna razprava glede gospodarskega zaostajanja pokrajine v primerjavi z drugimi pokrajinami v Sloveniji.

Kot predpogoj za gospodarski razvoj pokrajine je nujna boljša povezava z Dolenjsko (Novo mesto) in naprej do slovenskega avtocestnega križa, s čimer se strinjajo vse tri belokranjske občine. To pomeni izboljšati cestno povezavo čez Gorjance (vzhodna varianta) ali pa proti Dolenjskim Toplicam (obnova tako imenovane partizanske magistrale, Soteska/Dolenjska-Ćrnomelj/Bela krajina) oz. graditev predora pod Gorjanci.[19] Zato občine zahtevajo, da se začne z gradnjo tako imenovane tretje razvojne osi najpozneje leta 2013. Belokranjske občine in Novo mesto so se o trasi že uskladile. Odgovorni prometni minister Patrick Vlačič oz. finančni minister Franc Križanič pa trdita, da za gradnjo cest denarja ni.[20] Čeprav so se belokranjske občine z Novim mestom baje uskladile glede trase tretje razvojne osi je točna trasa kritično obravnavana v pismih bralcev v časopisih.[21][22] Posebno obnova partizanske magistrale se polemično obravnava v časopisih. Nekateri celo grozijo z zaporo, da bi na ta način izsilili obnovo ceste. V semiški občini so v ta namen ustanovili civilno iniciativo.[23]

Poleg boljše cestne in železniške povezave se zahteva tudi izboljšanje drugih infrastrukturnih objektov, kot naprimer edinega obstoječega električnega daljnovoda čez Gorjance.

Vse tri občine zahtevajo od vlade posebni razvojni zakon za Belo krajino po vzorcu razvojnega zakona za Prekmurje.[24][25] Tudi v pismih, ki so bila poslana vladi RS, poskušajo pridobiti podporo za razvoj Bele krajine. Državni poslanci so celo vložili predlog amandmaja k sklepu o pripravi novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja[26] Vlada RS je to zahtevo odločno zavrnila, čeprav ga je komisija za lokalno samoupravo državnega sveta podprla in ga zahteva do leta 2015.[27]

Na raznih srečanj gospodarstvenikov se zahteva veečjo oskrbo s elektriko za tovarne in nižje davke da bi se lažje razvijala podjetja na tem območju Slovenije.[28],[29]


Gospodarska kriza [uredi]

Posledice svetovne gospodarske krize se poznajo tudi v Beli krajini. Brezposelnost je dosegla 15% (oktober 2011)[30]. O možnostih zaposlovanja mladih v pokrajini in razlogih za slabe zaposlitvene možnosti mladih izobražencev je bila pripravljena okrogla miza v začetku leta 2010 v Črnomlju. Vabil je občinski odbor Slovenske demokratkske mladine Črnomelj. Udeležili so se je predstavniki nekaterih lokalnih industrijskih podjetij, deloma predstavniki občin in dva državna poslanca.[31],[11]

Slovenski predsednik Danilo Türk je januarja 2010 obiskal Belo krajino. Pozval je k enotnosti Belokranjcev, da bi lahko uresničili načrte.[32] Vlada Republike Slovenije je potem v začetku februarja leta 2010 obiskala pokrajino. Obisk vlade je bil v Beli krajini sicer zelo odmeven, ampak deležen tudi številnih kritik, ker vlada ni prinesla s seboj nobene konkretne pomoči.[33]

Iskanje izhodov iz krize se vidi tudi v časopisnih člankih z različnih področjih. Na področju vinogradništva na primer zahteva belokranjski strokovnjak dr. Julij Nemanič izboljšanje kakovosti vin po nemškem modelu. Predlaga drugačno organiziranost vinskih kleti in boljše sodelovanje med vinskimi kletmi in kmetijami.[34]

Občine poskušajo sofinancirati več projektov z denarjem iz skladov Evropske unije. To so naprimer obnova tako imenovane stavbe Konzum v starem mestnem jedru v Metliki ali pa dom za invalide, ribnik in prostore za Godbo na pihala v Črnomlju.[35] Vendar na žalost občine vedno ne uspejo dobiti denarnih sredstev od EU kot v primeru metliškega Konzuma. Bivša poslovna stavba naj bi postala novi dom za Ljudsko knjižnico, mestno godbo, metliško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, društvo Pridi zvečer na grad, Center vseživljenjskega učenja Novo mesto in druga metliška kulturna društva. Razlogi za zavrnitev prošnje oz. vloge v vrednosti 2.358.000 evrov niso točno znani.[36]

Na obisku pokrajine februarja 2010 je vlada RS pozvala občine naj pripravijo konkretne predloge za razvojne projekte do naslednjega srečanja v mesecu maju. Na žalost predstavniki občin niso bili zmožni tega izpeljati.[37] Sredi meseca marca 2010 so predlagali le naslednje splošne predloge:

2. Kmetijstvo – preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in pridelava zdrave hrane;

3. Energetika – zagotovitev zadostne oskrbe z električno energijo in podpora projektom zelene energije;

4. Turizem – razvoj in promocija obkolpskega in termalnega turizma, letališče Prilozje, smučišče Bela.

Župan Darko Zevnik (Metlika)

Županja Polona Kambič (Semič)

Županja Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj)

Romska skupnost [uredi]

Politika počasi poskuša izboljšati integracijo romov v družbo.

Kultura in društva [uredi]

  • KUD Artoteka v Črnomlju
  • Bivša cerkev Sv. Duh v Črnomlju nudi razstavne prostore

Znani Belokranjci [uredi]

Galerija [uredi]

  • BelkoranjskiVzorci1.JPG

    Belokranjski vzorci na lanenih prtih

  • Ankin his nad Črnomljem

  • Polje v bližini Črnomlja

  • Bela Krajina s Semiča

  • Drsanka.JPG

    Drsanka (pirh)

  • Gradaški grad

  • Slap in malenca na Kolpi pri Gribljah

  • Štorklje v Beli krajini

  • Izvir Krupe

  • Črnomelj, mestno jedro

Sklici in viri [uredi]

  1. ^ "Belokranjci nočejo biti Dolenjci - Je ime pomembno ali ne?" M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, št. 51, str. 8, 23.12.2010
  2. ^ "Belokranjci nočejo postati Dolenjci", Dragana Stanković, Dnevnik, 2.12.2010
  3. ^ "Belokranjci odločni: "Nismo in ne bomo Dolenjci!", M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 16.12.2010
  4. ^ 1408 Prišli so turki za njimi uskoki, katalog razstave v Belokranjskem muzeju Metlika, stran 14, Belokranjska dediščina 4, 2008
  5. ^ R. Vlašič, Šokcev dvor privablja, Dolensjki list, 1.10.2009
  6. ^ Ne le glina, ampak tudi kalcit, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 13, 8.9.2011
  7. ^ Pomlad je obet plodne jeseni, Tone Jakše, Dolenjski list, 10. september 2009, stran 22
  8. ^ Čar muzejske kresne noči, Tone Jakše, Dolenjski list, 16. julij 2009, stran 20
  9. ^ Pogled naprej in v zgodovino, Dolenjski list, stran 8, Novo mesto, 21.02.2008
  10. ^ Iskre Kondenzatorji ni več, DELO, torek, 3. avgust 2010, stran 15
  11. ^ Storili bomo vse, da dobimo denar, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 7.1.2010, str. 9
  12. ^ Kmalu tudi belokranjska pogača, M. L.-S., Dolenjski list, 21.1.2010, str. 15
  13. ^ Mlin-Črnomaljski drobir, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  14. ^ Da lan ne bi zašel v pozabo, M- Bezek-Jakše, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  15. ^ 15,0 15,1 Ob Kolpi z roko v roki, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  16. ^ Kamnolomi nevarni za vodne vire?, M.-B.-J., Dolenjski list, 24.12.2009, str. 9
  17. ^ Črnomaljci se bojijo smradu, M. B.-J., Dolenjski list, str. 9, 5.7.2012
  18. ^ Vas, kjer je doma črni močeril, M. Bezek-Jakše, Živa-priloga Dolenjskega lista, december 2009, str. 35
  19. ^ Belokranjci za gradnjo predora pod Gorjanci, M.K., Dolenjski list, 14.3.2010, spletna izdaja
  20. ^ Bela krajina in Novo mesto sta se uskladila o cesti tretje razvojne osi, Milovan Dimitrič, Delo, 27.2.2010, str. 4
  21. ^ Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Jože Konda, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010
  22. ^ Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Tone Jakše, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010
  23. ^ Z zaporo dosegli obnovo, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  24. ^ Bo konec strpnosti Belokranjcev?, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  25. ^ O razvoju Bele krajine, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  26. ^ SNS in SLS za podporo razvoju Bele krajine, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.3
  27. ^ Brez jasne perspektive ne gre več, D. Rustja, Dolenjski list, 14.1.2010
  28. ^ Manj razviti zahtevajo več ugodnosti, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 27.10.2011, str. 3
  29. ^ Ne le problemi, ampak tudi uspehi, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 27.10.2011, str. 14
  30. ^ Zaposlovanje po belokranjsko-Preveč ali premalo delavcev?, Komentar M. Bezek-Jakše, Dolensjki list, 27.10.2011, str. 3
  31. ^ Služba in plača nista kar samoumevni, Mirjam Bezek-Jakše, Dolenjski list, 18.2.2010, stran 14
  32. ^ (Ne)enotnost-Semiške tropine, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 9
  33. ^ Halo, tukaj bralec Dolenjca, Milan B. iz okolice Metlike, Dolenjski list, 18.2.2010, str. 36
  34. ^ Pot do kakovosti, dr. Julij Nemanič, En hribček bom kupil, Dolenjski list, 18.2.201, str. 17
  35. ^ Naložbe z denarjem EU niso potrata, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 24.12.2009, str. 8
  36. ^ So Metličani žrtve površnosti, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.8
  37. ^ http://www.dolenjskilist.si/2010/03/14/25985/novice/bela_krajina/Belokranjci_za_gradnjo_predora_pod_Gorjanci_v_letu_2012/
  38. ^ Portret tedna: Fanika Požek, Dolenjski list, st. 30, 20.2.2008

Glej tudi [uredi]

Zunanje povezave [uredi]

p · p · u · zZastava Slovenije Regionalizacija Slovenije
Alpska makroregija
Mediteranska makroregija
Dinarska makroregija
Panonska makroregija
Geografija · Geografija Slovenije · Geografija v Sloveniji
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bela_krajina&oldid=4039219«