Bela krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bela krajina je tudi naslov simfonične pesnitve Marjana Kozine, v katero so vkomponirani belokranjski ljudski napevi.
Bela krajina s Kolpo, v ozadju Gorjanci
Bela krajina v Sloveniji
Steljnik, belokranjska naravna značilnost

Bela krajina [béla krájina ali béla krajína] je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Bela krajina je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Včasih jo štejemo kot del Dolenjske. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje mejna reka Kolpa, poleg nje pa tečejo še Lahinja, Dobličica in Krupa. Večji kraji in občine so Črnomelj, Metlika in Semič.

Vsebina

[uredi] Značilnosti

Broom icon.svg
 Članek ima pomanjkljiv slog. Razlogi: jezikovne napake.
Pri urejanju upoštevajte pravila slogovnega priročnika.

Z ostalo Slovenijo je povezana z železniško progo Novo mesto - Semič - Črnomelj - Metlika - Karlovac in s cestnimi povezavami preko prelazov Vahta (615 m) in Brezovica (588 m).

Pokrajina je značilno kraška, prepoznavna po steljnikih in brezah. Bela krajino označujemo kot kraški ravnik.

Za Belo krajino je značilna tudi bela narodna noša iz platna oz. lana, ki pa nekoliko odstopa od tradicionalne slovenske narodne noše, saj je skoraj v celoti bele barve (prvotna narodna noša je bila bela in ni vsebovala dela oblačila ali nakita kakršnekoli druge barve (kot je na primer vsem znana rdeča)). Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je Zeleni Jurij. Tudi on nosi narodno nošo, le da ima čez nošo še obleko iz brezovih vej. Ena izmed značilnosti pokrajine je tudi ples belokranjsko kolo.

[uredi] Zgodovina

[uredi] Turški vpadi

Prvi turški vpad na slovensko ozemlje je potekal 9. oktobra 1408 v Beli krajini. Turki so prišli iz Bosne in edini, ki je poročal o napadu, je bil znameniti Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Konjeniki so izropali okolico Metlike, pobili ljudi, vse drugo pa požgali. Niso pa zavzeli mesta Metlika oz. Črnomelj, ker so mesta varovale naravne (reke) in umetne utrdbe (gradovi). Bela krajina je takrat pripadla tako imenovani vojni krajini. Senjski knez Nikola Frankopan je bil njen vladar.[1] Na to obdobje spominjajo številni gradovi: grad Gradac, grad Metlika oz. ostanki gradov, naprimer grad Pobrežje. Šokcev dvor v Žuničih (v bližini Adlešič) je kulturni spomenik in primer utrjene kmetije iz teh časov.[2]

[uredi] Železnica

Prihod prvega vlaka v Metliko je bil 25. maja 1914.[3] Zadnja postiljonska pošta je peljala čez Gorjance 27. maja 1914.[4]

[uredi] Druga svetovna vojna

Med drugo svetovno vojno je bila Bela krajina večino časa svobodno partizansko ozemlje. Pri kraju Otok je bilo tudi letališče, od koder so zavezniki v južno Italijo vozili ranjence in dovažali pomoč. V Črnomlju je bilo med drugo svetovno vojno prvo zasedanje Slovenskega narodnosvobodilnega sveta. Zasedanje predstavlja temelj slovenske državnosti.[5]

[uredi] Gospodarstvo

  • Rudnik rjavega premoga v Kanižarici v zapiranju
  • bivša tekstilna tovarna Beti v Metliki [1]
  • tekstilna tovarna Komet [2] v Metliki
  • bivša tovarna kompresorjev Danfoss v Črnomelju
  • livarna ulitkov sive litine Livar (bivši Belt) v Črnomelju [3]
  • tovarna Iskra Iskra MIS (Merilni instrumenti in stikala) (bivša Iskra kondenzatorji d.d.) v Semiču[6]
  • tovarna kopalniške opreme Kolpa [4] v Rosalnicah
  • Bivše podjetje marmelad in sokov Belsad v Črnomelju

[uredi] Turizem

Turistična ponudba se je začela počasi razvijati v zadnjih letih. V letu 2010 naprimer se namerava RIC Bela krajina prijaviti na razpis ministrstva za gospodarstvo za promocijo turizma.[7]

Prvi uspehi se vidijo v tem, da so tudi že posamezni avstrijski turistični ponudniki vzeli leta 2009 Belo krajino v svoj izletniški program. [5]

Slovenskim zaščitenim proizvodom na evropskem nivoju (zajamčena tradicionalna posebnost) se je pred kratkim pridružila tudi belokranjska pogača.[8], [8]

Čebelarstvo je zelo razvito v Beli krajini.

Bela krajina je posebno znana po lanenem platnu, ki ga uporabljajo za nošo.

Občine in krajani so začeli dojemati, da bo samo z obnovo in revitalizacijo mestnih jeder in znamenitosti mogoče privabiti turiste v to obrobno pokrajino. Primeri so gradaški grad v občini Metlika ali pa staro mestno jedro v Črnomlju oz. Flekov mlin v Črnomlju.[9]

[uredi] Prireditve

  • Vigred je tradicionalna turistično vinarska oz. kulturna prireditev, ki se v Metliki odvija tri dni na treh trgih v starem mestnem jedru v mesecu maju.
  • Jurjevanje je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki poteka v mesecu juniju.[9]
  • Metliške zimske kratkočasnice v hotelu Metlika (samo pozimi)
  • Pridi zvečer na grad (Metlika). Kulturno-zabavne prireditve kot npr. gledališke igre, glasba itd. (samo v poletju).
  • Kmečke žene Adlešič imajo več prireditev na leto, na katerih kažejo stare običaje in ročna dela.
  • ZIK Črnomelj (Zavod za izobraževanje in kulturo) je s partnerjema Krajinski park Kolpa in RIC Bela krajina začel projekt, imenovan Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja. Projekt sofiniacirajo Evropski socialni sklad in ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt bo zaključen avgusta leta 2010. Namen projekt je naučiti pridelati in predelati lan.[10]

[uredi] Narava in okoljevarstvo

Evropska Unija sofinancira dva okoljevarstvena projekta in s temu pospešuje tudi čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.[10]

Vse tri belokranjske občine sodelujejo v programu Curs Colapis s Krajinskim parku, s turističnim društvom Damelj in s hrvaškimi občinami Žakanje, Kamanje in Netretič. Projekt naj bi uredil plovni režim na reki Kolpi.[11]

Belokranjske občine sodelujejo tudi v programu Izvori življenja, ki naj bi uredil in obnovil kale, ribnike in izvire.[11]

Kamnolomi nad Semičom na območju Blatnika, Vrčic in Srednje vasi so sporni, ker ogrožajo tamkajšne vodne vire, na katerih temelji bodoča oskrba Bele krajine s pitno vodo.[12]

[uredi] Črni močeril

Poleg znane človeške ribice, ki živi v Postojnski jami, obstaja tudi Belokranjska podvrsta Črni močeril, ki živi naprimer v bruhalniku zraven izvira Jelševnice pri naselju Jelševnik. Odkrili so jo šele leta 1986.[13]

[uredi] Regionalna politika

Broom icon.svg
 Članek ima pomanjkljiv slog.
Pri urejanju upoštevajte pravila slogovnega priročnika.

[uredi] Gospodarsko zaostajanje pokrajine

V letu 2009 je začela intenzivna javna razprava glede gospodarskega zaostajanja pokrajine v primerjavi z drugimi pokrajinami v Sloveniji.

Kot predpogoj za gospodarski razvoj pokrajine je nujna boljša povezava z Dolenjsko (Novo mesto) in naprej do slovenskega avtocestnega križa, s čimer se strinjajo vse tri belokranjske občine. To pomeni izboljšati cestno povezavo čez Gorjance (vzhodna varianta) ali pa proti Dolenjskim Toplicam (obnova tako imenovane partizanske magistrale, Soteska/Dolenjska-Ćrnomelj/Bela krajina) oz. graditev predora pod Gorjanci.[14] Zato občine zhtevajo, da se začne z gradnjo tako imenovane tretje razvojne osi najpozneje leta 2013. Belokranjske občine in Novo mesto so se o trasi že uskladile. Odgovorni prometni minister Patrick Vlačič oz. finančni minister Franc Križanič pa trdita, da za gradnjo cest denarja ni.[15] Čeprav so se Belokransjke občine z Novem mesto baje uskladile glede trase tretje razvojne osi je točna trasa kritično obravnavana v pismih bralcev v časopisih.[16][17] Posebno obnova partizanske magistrale se polemično obravnava v časopisih. Nekateri celo grozijo z zaporo, da bi na ta način izsilili obnovo ceste. V semiški občini so v ta namen ustanovili civilno iniciativo.[18]

Poleg boljše cestne in želežniške povezave se zahteva tudi izboljšanje drugih infrastrukturnih objektov, kot naprimer edinega obstoječega električnega daljnovoda čez Gorjance.

Vse tri občine zahtevajo od vlade posebni razvojni zakon za Belo krajino po vzorcu razvojnega zakona za Prekmurje.[19][20] Tudi v pismih, ki so poslani vladi RS, poskušajo pridobiti podporo za razvoj Bele krajine. Državni poslanci so celo vložili predlog amandmaja k sklepu o pripravi novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja[21] Vlada RS je to zahtevo odločno zavrnila, čeprav ga je komisija za lokalno samoupravo državnega sveta podprla in ga zahteva do leta 2015.[22]

[uredi] Gospodarska kriza

Posledice svetovne gospodarske krize se poznajo tudi v Beli krajini. O možnostih zaposlovanja mladih v pokrajini in razlogih za slabe zaposlitvene možnosti mladih izobražencev je bila pripravljena okrogla miza v začetku leta 2010 v Črnomlju. Vabil je občinski odbor Slovenske demokratkske mladine Črnomelj. Udeležili so se je predstavniki nekaterih lokalnih industrijskih podjetjih, deloma predstavniki občin in dva državna poslanca.[23],[11]

Slovenski predsednik Danilo Türk je v januarju 2010 obiskal Belo krajino. Pozval je k enotnosti Belokranjcev, da bi lahko uresničili načrte.[24] Vlada Republike Slovenije je potem v začetku februarja leta 2010 obiskala pokrajino. Obisk vlade je bil v Beli krajini sicer zelo odmeven, ampak deležen tudi številnih kritik, ker vlada ni prinesla s seboj nobene konkretne pomoči.[25]

Iskanje izhodov iz krize se vidi tudi v časopisnih člankih iz raznovrstnih področjih. Na področju vinogradništva naprimer zahteva belokranjski strokovnjak dr. Julij Nemanič izboljšanje kakovosti vin po nemškem modelu. Predlaga drugačno organiziranost vinskih kleti in boljše sodelovanje med vinskimi kletmi in kmetijami.[26]

Občine poskusijo sofinancirati več projektov z denarjem iz skladov Evropske unije. To so naprimer obnova tako imenovane stavbe Konzum v starem mestnem jedru v Metliki ali pa dom za invalide, ribnik in prostore za Godbo na pihala v Črnomlju.[27] Vendar na žalost občine vedno ne uspejo dobiti denarna sredstva od EU kot v primeru metliškega Konzuma. Bivša poslovna stavba naj bi postala novi dom za Ljudsko knjižnico, mestno godbo, metliško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, društvo Pridi zvečer na grad, Center vseživljenjskega učenja Novo mesto in druga metliška kulturna društva. Razlogi za zavrnitev prošnje oz. vloge v vrednosti 2.358.000 evrov niso točno znani.[28]

Na obisku pokrajine februarja 2010 je vlada RS pozvala občine naj pripravijo konkretne predloge za razvojne projekte do naslednjega srečanja v mesecu maju. Na žalost predstavniki občin niso bili zmožni tega izpeljati.[29] V sredini meseca marca 2010 so predlagali le naslednje spolšne predloge:

2. Kmetijstvo – preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in pridelava zdrave hrane;

3. Energetika – zagotovitev zadostne oskrbe z električno energijo in podpora projektom zelene energije;

4. Turizem – razvoj in promocija obkolpskega in termalnega turizma, letališče Prilozje, smučišče Bela.

Županja in poslanka v državnem zboru Renata Brunskole (Metlika)[30]

Županja Polona Kambič (Semič)

Županja Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj)

[uredi] Romska skupnost

Politika počasi poskuša izboljšati integracijo romov v družbo.

[uredi] Kultura in društva

  • KUD Artoteka v Črnomlju
  • Bivša cerkev Sv. Duh v Črnomlju nudi razavne prostore

[uredi] Znani Belokranjci


[uredi] Galerija

  • Belokranjski vzorci na lanenih prtih

  • Ankin his nad Črnomljem

  • Polje v bližini Črnomlja

  • Bela Krajina s Semiča

  • Drsanka (pirh)

  • Gradaški grad

  • Slap in malenca na Kolpi pri Gribljah

  • Štorklje v Beli krajini

  • Skale nad izviru Krupe

  • Črnomelj, mestno jedro

[uredi] Opombe in reference

  1. ^ 1408 Prišli so turki za njimi uskoki, katalog razstave v Belokranjskem muzeju Metlika, stran 14, Belokranjska dediščina 4, 2008
  2. ^ R. Vlašič, Šokcev dvor privablja, Dolensjki list, 1.10.2009
  3. ^ Pomlad je obet plodne jeseni, Tone Jakše, Dolensjki list, 10. september 2009, stran 22
  4. ^ Čar muzejske kresne noči, Tone Jakše, Dolenjski list, 16. julij 2009, stran 20
  5. ^ Pogled naprej in v zgodovino, Dolenjski list, stran 8, Novo mesto, 21.02.2008
  6. ^ Iskre Kondenzatorji ni več, DELO, torek, 3. avgust 2010, stran 15
  7. ^ Storili bomo vse, da dobimo denar, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 7.1.2010, str. 9
  8. ^ Kmalu tudi belokranjska pogača, M. L.-S., Dolenjski list, 21.1.2010, str. 15
  9. ^ Mlin-Črnomaljski drobir, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  10. ^ Da lan ne bi zašel v pozabo, M- Bezek-Jakše, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  11. ^ 11,0 11,1 Ob Kolpi z roko v roki, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  12. ^ Kamnolomi nevarni za vodne vire?, M.-B.-J., Dolenjski list, 24.12.2009, str. 9
  13. ^ Vas, kjer je doma črni močeril, M. Bezek-Jakše, Živa-priloga Dolenjskega lista, december 2009 str. 35
  14. ^ Belokranjci za gradnjo predora pod Gorjanci, M.K., Dolenjski list, 14.3.2010, spletna izdaja
  15. ^ Bela krajina in Novo mesto sta se uskladila o cesti tretje razvojne osi, Milovan Dimitrič, Delo, 27.2.2010, str. 4
  16. ^ Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Jože Konda, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010
  17. ^ Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Tone Jakše, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010
  18. ^ Z zaporo dosegli obnovo, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8
  19. ^ Bo konec strpnosti Belokranjcev?, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  20. ^ O razvoju Bele krajine, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8
  21. ^ SNS in SLS za podporo razvoju Bele krajine, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.3
  22. ^ Brez jasne perspektive ne gre več, D. Rustja, Dolenjski list, 14.1.2010
  23. ^ Služba in plača nista kar samoumevni, Mirjam Bezek-Jakše, Dolenjski list, 18.2.2010, stran 14
  24. ^ (Ne)enotnost-Semiške tropine, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 9
  25. ^ Halo, tukaj bralec Dolenjca, Milan B. iz okolice Metlike, Dolenjski list, 18.2.2010, str. 36
  26. ^ Pot do kakovosti, dr. Julij Nemanič, En hribček bom kupil, Dolenjski list, 18.2.201, str. 17
  27. ^ Naložbe z denarjem EU niso potrata, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 24.12.2009, str. 8
  28. ^ So Metličani žrtve površnosti, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.8
  29. ^ http://www.dolenjskilist.si/2010/03/14/25985/novice/bela_krajina/Belokranjci_za_gradnjo_predora_pod_Gorjanci_v_letu_2012/
  30. ^ Kot ženska se med župani počutim enakopravna, Dolenjske novice, 17.12.2009
  31. ^ Portret tedna: Fanika Požek, Dolenjski list, st. 30, 20.2.2008

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

p · p · uZastava Slovenije Regionalizacija Slovenije
Alpska makroregija
Mediteranska makroregija
Dinarska makroregija
Panonska makroregija
Geografija · Geografija Slovenije · Geografija v Sloveniji
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bela_krajina&oldid=3349347«
Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih