Gornji Grad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gornji Grad
Gornji Grad is located in Slovenija
Gornji Grad
Gornji Grad
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′46.04″N 14°48′18.62″E / 46.2961222°N 14.8051722°E / 46.2961222; 14.8051722Koordinati: 46°17′46.04″N 14°48′18.62″E / 46.2961222°N 14.8051722°E / 46.2961222; 14.8051722
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Gornji Grad
Nadmorska višina 431,3 m
Prebivalstvo
 • Skupno 922
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3342 Gornji Grad
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Gornji Grad - Trško jedro
Lokacija Občina Gornji Grad
RKD št. 4448 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 18. julij 1987

Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini in sedež občine Gornji Grad. Leži v zgornjem predelu Zadrečke doline med planoto Menina na jugu in Rogačevo skupino na severu. V naselju se stekata potok Šokatnica in reka Dreta. Od Ljubljane je po cesti preko prelaza Črnivec oddaljeno približno 50 kilometrov. Gornji Grad je razdeljen na zaselke Gornji Grad, Spodnji trg, Podsmrečje, Prod in Novo naselje.

Kraj je zgodovinsko pomembno turistično središče, zaradi česar je ob glavni cesti mogoče najti več gostišč in prenočišč, v zadnjem času pa deluje več turističnih kmetij. Vsako leto julija krajani priredijo čebelarski praznik. Industrijo v naselju predstavlja tovarna lesenih hišic in stavbnega pohištva Smreka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo srednjeveškega benediktinskega samostana Gornji Grad, ki je leta 1461 prešel pod ljubljansko nadškofijo in po volji ljubljanskih škofov postal njihova rezidenca. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg Rore. Leta 1928 je Gornji Grad dobil tudi status mesta, a ga pozneje izgubil. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof Tomaž Hren.[2]

Prvotna cerkev je bila postavljena kot del v 12. stoletju nastalega benediktinskega samostana. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu srednjega veka je bila dodeljena ljubljanski škofiji, ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih škofov. Znamenitost kraja je katedrala sv. Mohorja in Fortunata, ki je po prostornini največja v Sloveniji, ima tudi najvišjo kupolo. Zgrajena je bila v letih 1757—1763.

Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k Mariji zvezdi v Novi Štifti. Turiste prav tako privlači etnološki muzej Štekl z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je zgornjesavinjski želodec.[3]

Znani Gornjegrajčani[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V Gornjem Gradu je živel in leta 1930 umrl šolnik, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek, leta 1893 ustanovitelj savinjske podružnice SPD, ki ima velike zasluge za to, da smo Slovenci v neizprosnem boju iz rok Nemcev oteli Savinjske Alpe.[4]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4448". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Belec, Borut (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 36607233. 
  3. ^ Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007
  4. ^ Dobnik, Jože, Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, str.126, Ljubljana, 1980

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]