Dobrovnik
| Dobrovnik | |
|---|---|
|
|
|
| Koordinati: 46°39′5.51″N 16°20′52.56″E / 46.6515306°N 16.3479333°EKoordinati: 46°39′5.51″N 16°20′52.56″E / 46.6515306°N 16.3479333°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Dobrovnik |
| Nadmorska višina | 172,3 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 933 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 9223 Dobrovnik |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). |
|
Vsebina |
Lega [uredi]
Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Naselje je z lokalno cesto povezano z Lendavo (13 km) in Mursko Soboto (20 km). Okoli 3 km severovzhodno od naselja je umetno (zadrževalno) Bukovniško jezero.
Prebivalstvo [uredi]
Majhen naravni prirastek in odseljevanje sta pripomogla, da se število prebivalstva, ki je narodnostno mešano, a z madžarsko večino, vztrajno manjša. V Dobrovniku je popolna dvojezična šola. Prebivalstvo živi večinoma v mešanih gospodinjstvih s prevladajočimi dohodki iz kmetijstva.
Ljudje povezani s krajem [uredi]
V Dobrovniku se je rodil Adolf Augustitš, dekan Slovenske okrogline.
Izvor krjevnega imena [uredi]
Prvotni zapis Dǫbròνьnikь je izpeljan iz besede dǫbroνa v pomenu 'hrastov, listnasti gozd'. V starih listinah se kraj omenj leta 1322 kot Dobronok, 1322 in 1335 Dobronuk ter 1323 kot Dobronak.[1]
Viri [uredi]
- ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.