Brestanica
| Brestanica | |
|---|---|
 |
|
 Brestanica
|
|
| Koordinati: 45°59′46.01″N 15°28′37.71″E / 45.9961139°N 15.4771417°EKoordinati: 45°59′46.01″N 15°28′37.71″E / 45.9961139°N 15.4771417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Spodnjeposavska regija |
| Pokrajina | Štajerska |
| Občina | Krško |
| Nadmorska višina | 177,9 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 973 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 8280 Brestanica |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Brestanica (nemško Rajhenburg) je trško naselje v Občini Krško. Do leta 1953 se je trg imenoval Rajhenburg. Trško jedro leži v ozki dolini ob izlivu istoimenskega potoka v Savo. V zadnjih desetletjih se naselje širi ob Savi, zlasti na sever, v širši del doline proti Senovemu, ki se z Brestanico funkcionalno združuje v eno celoto. V bližini je termoelektrarna, ki je zrasla ob rudniku rjavega premoga na Senovem in se kot prva v Sloveniji preusmerila na zemeljski plin.
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Kraj se v starih zapisih prvič omenja že leta 838, ko naj bi mejnemu grofu Salachonu pribežal slovansko-panonski knez Pribina. Verjetno je že takrat stala na grajskem griču utrjena postojanka ali celo grajska stavba.[1] Tako spada Brestanica med najstarejše slovenske kraje. Listina z dne 29. septembra 895, ki prvič izpričuje brestaniški grad, je bila v raziskavah spoznana za ponaredek.[2] Ima bogato zgodovinsko preteklost, saj so ohranjeni zgodovinski ostanki tako iz časa prazgodovine, kot iz časa rimskega imperija, ko naj bi mimo Brestanice peljala rimska cesta Neviodunum-Celeia. Prav pri Brestanici naj bi cesta prečkala reko Savo, o čemer pričajo ostanki starega rimskega mostu.
Naselje pod gradom naj bi že leta 1322, skupaj s Sevnico, dobila trške pravice, sočasno, ko so Brežice dobile mestne (Salzburška posest v Posavju), vendar pisni viri kraj kot trg omenjajo šele leta 1432, s pravicami tedenskih trških dni ter štirimi živinsko kramarskimi sejmi letno. To je dalo kraju za dolgo časa pečat obrtno trgovskega centra širšega zalednega področja pod Bohorjem.
Druga svetovna vojna [uredi]
V gradu je nemški okupator maja 1941 uredil preselitveno taborišče, skozenj je šlo v izgnanstvo okoli 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja, kar je bilo številčno največ na ozemlju Slovenije. V letih 1942 do 1945 so bili v gradu razni nacistični uradi. Sedaj je v gradu Muzej novejše zgodovine Slovenije enota Brestanica.
Turizem [uredi]
Bogato zgodovinsko ozadje, ugodna lega ter kulturne in naravne znamenitosti v kraju in neposredni okolici, dajejo Brestanici možnost za razvoj turizma. V namen promocije turizma, v kraju deluje Turistično društvo Brestanica, ki organizira kulturne prireditve v kraju ter skrbi za promocijo kraja na spletu.
Kulturne znamenitosti [uredi]
- grad Brestanica
- grad Turn - spodnji grad
- bazilika Lurške Matere Božje
- cerkev svetega Petra in Pavla
- cerkev svetega Boštjana
- cerkev svetega Mohorja - na istoimenskem hribu nad trgom
Naravne znamenitosti [uredi]
Brestanica z lego v manjši kotlini, katero od zunaj omejujejo hribi Bohorja, Sremiča in vzhodnega dela Zasavskega hribovja, ponuja odlične možnosti izhodov na okoliške vrhove. Najbolj priljubljena točka pohodnikov je bližnji, dobro uro hoda oddaljen vrh Mohor s cerkvijo na sremiškem hribovju.
Svojevrstna zanimivost so ribniki Mačkovci, umetno narejeni, kateri s premerom dobrega pol kilometra združujejo tri večje ribnike. Ležijo razpeti med gozdovi okoliških gričev, na največjem je razvit ribolov in ob njem gostinska dejavnost (restavracija).
Gospodarstvo [uredi]
Kraj ima tako v lokalnem, kot tudi v regijskem smislu pomembno gospodarsko vlogo. Poleg manjših podjetnikov (v večini s.p.) nosita glavno gospodarsko vlogo dve podjetji: Termoelektrarna Brestanica in Duropack. Skupno zaposlujeta 350 ljudi.
Termoelektrarna Brestanica [uredi]
Sodi med večje v državi in deluje že 60 let. Od začetkov izgradnje pa do danes je doživela tako poslovne in tehnološke vzpone kot tudi obdobja stagnacije, ves čas pa je pomenila za Posavje in posavsko prebivalstvo možnost razvoja in napredka. Trenutno zaposluje okoli 130 delavcev. Za elektro-energetski sistem Slovenije predstavlja dandanes elektrarna s svojimi sistemskimi storitvami predvsem zanesljiv rezervni vir napajanja v najbolj kritičnih trenutkih.
Duropack Brestanica [uredi]
Po številu zaposlenih je Duropack največje podjetje v kraju in zaledju. Usmerjeno je v proizvodnjo papirja in paprinih izdelkov. Letno proizvedejo 60 milijonov m2 valovitega kartona, za katerega porabijo blizu 40.000 ton papirja. Večino proizvedenega valovitega kartona je proizvedenega v embalaži okolju neoporečnega izdelka. Podjetje zaposluje okoli 220 delavcev.
