Hrastnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hrastnik
Središče Hrastnika
Hrastnik se nahaja v državi Slovenija
Hrastnik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°8′52.38″N 15°5′9.91″E / 46.1478833°N 15.0860861°E / 46.1478833; 15.0860861Koordinati: 46°8′52.38″N 15°5′9.91″E / 46.1478833°N 15.0860861°E / 46.1478833; 15.0860861
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Zasavska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Hrastnik
Nadmorska višina 296,2 m
Prebivalstvo
 • Skupno 6.673
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1430 Hrastnik
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si, OSM
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Hrastnik je industrijsko in rudarsko mesto v Zasavju ter središče občine in župnije Hrastnik. Naselje je razpotegnjeno v dolini potoka Boben in na pobočjih nad njim. Dolino z vseh strani obdajajo strma pobočja: zahodno od potoka se dviga Žrebljev hrib (721 m) in Poklon (518 m), na drugi strani dolina pa Jelenca (797 m) in Hrastniški hrib (556 m) s prvalom Blate. Kraj je s sosednjimi Trbovljami povezan s cesto preko Ojstrškega prevala (529 m) in z zasavsko cesto, ki se nadaljuje proti Ljubljani in Zidanemu Mostu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Območje je bilo poseljeno že v pred rimsko dobo, kar pričajo najdbe, kot so keltsko grobišče v Krnicah in pa mnogo starejša kamnita sekira najdena na Kovku, ki pa so jo kasneje izgubili.

Iz rimskih časov je najdeno svetišče ob reki Savi, blizu današnje bencinske črpalke. Poleg ostankov arhitekture je bilo najdenih tudi veliko število kosov rimske lončenine, različne sponke za spenjanje in krašenje oblek, pasne sponke, obeski, prstani. Našli so tudi rimski denar, na podlagi katerega postavljajo najdišče v čas od 1. do 4. stoletja.

V srednjem veku so začeli nastajati kmečki zaselki. Kraj se prvič omenja v 13. stoletju.

Ime Hrastnik se uradno uporablja šele od leta 1932, čeprav je bilo to ime splošno razširjeno. Ime se je najprej nanašalo na vas na vzpetini nad sotočjem Bobna in Brnice. Od vasi ni do danes ostalo ničesar, le za območje, kjer je stala, se še uporablja ločeno ime, le da se je to spremenilo v Stari Hrastnik.

Naselje je nastalo leta 1822, ko so v Žuganju začeli z odkopavanjem premoga, kasneje, leta 1857 pa so premog začeli odkopavati tudi v Ojstrem. Razvoj kraja je pospešila 1848 zgrajena južna železnica. V tem času so povečali izvoz premoga, odprli apnenice in leta 1860 zgradili kemično tovarno in steklarno. V Zasavju so nastale steklarne v vseh treh rudarskih krajih ohranila pa se je le v Hrastniku. Edvard J. Heider je steklarniške naprave prenesel iz Jurkloštra v Hrastnik. Leta 1859 se je lastnik kemične tovarne v Trstu, Franc Gossleth, eden izmed delničarjev hrastniškega rudnika, odločil, da preseli tovarno v Hrastnik. Začela je obratovati leta 1860. Rudarjenje je vplivalo na nastanek sosesk na Logu, Kolonija, Studence v zgornjem in Steklarna in Kemična v spodnjem Hrastniku. Mesto se js začelo širiti v dolino potoka Brnica in se skoraj povsem združilo z Dolom pri Hrastniku.

NOB[uredi | uredi kodo]

Kmalu po nemški okupaciji 1941 se je v Hrastniku razvila močna organizacija OF. Sabotažne akcije so potekale v tovarnah, predvsem v rudniku. Kmalu so se na okoliških hribih pričeli formirati manjši partizanski oddelki. Partizani so uredili ilegalno tiskarno; najprej so tiskali na Žrebljevem hribu, kasneje so uredili tiskarno na Kalu, ki jo Nemci kljub večim hajkam niso uspeli odkriti. V njej so ves čas vojne tiskali različne letake in drug propagandni material, ki so ga raznašali po Revirjih mladi kurirji. Že v prvem letu vojne so pričeli ustanavljati odbore OF in mladinske organizacije, ki so jih vodili zavedni domačini. Konec leta 1941 oz. na začetku naslednjega leta so organizacije OF delovale že skoraj v vseh vaseh okrog Hrastnika. Še posebej pomemben je bil odbor na Dolu, ki je imel zaupnike tudi po okoliških vaseh (Turje, Marno, Brdce, Brezno, Belovo, Klenovo), kjer se je OF v naslednjih mesecih precej razmahnila. Svoj odbor so imeli v Čečah, na Kalu so se aktivisti lahko zanesli na več kmetij kalskega področja in področja pod Mrzlico. Svobodomiselni in narodno zavedni ljudje so imeli svoje postajanke tudi v Kranicah in Podkrnicah. Podobno je bilo na drugem koncu hrastniške doline. Aktivisti, mladinci in partizani so se lahko zanesli na hiše na Ojstrem, Pleskem, na Ostenku, pod Žrebljevim hribom in v Prapretnem. Aktivisti OF in mladinci so zbirali obleko za partizane, poskrbeli za prenos sporočil, opozarjali na premike okupatorja in med ljudmi širili misel na odpor.

Začeli so s prvimi akcijami. Decembra 1941 so napadli rudniško vlečnico na Blatah. Napadli so Nemce na Kalu, na Katarini na Ostenku, minirali so Riklov most sredi Hrastnika, namenjen prevozu premoga iz rudnika na železniško postajo. Poškodovan je bil do te mere, da čezenj ni bila več možna vožnja z lokomotivo in so morali spuščati vagone na drugo stran v prostem teku. Napadli so tudi rudnik Ojstro in Huda jama, rušili železnico, gestapovce so razbili nad Govejim potokom in napadli Nemce v Bobnu. Prebivalci iz področja sedanje občine Hrastnik so sodelovali v odporniškem gibanju na različnih področjih. Veliko jih je bilo v partizanskih enotah na Dolenjskem, Štajerskem, Gorenjskem, pa tudi na Hrvaškem, na sremski fronti, v prekomorskih brigadah, borbi za Trst,...

Za okupacijsko oblast je bil Hrastnik zaradi rudnika in tovarn izjemnega pomena. To so kazali na vsakem koraku, saj so uveljavili trd režim. Slovensko zavedne ljudi so zapirali, družine pošiljali v taborišča in izgnanstvo, veliko se jih ni vrnilo. V Hrastniku se je 2. svetovna vojna končala 9. maja 1945. Hrastnik so partizani s potrpežlivostjo in pametno taktiko zavzeli brez strela in žrtev. Nemci so jim predali vsa skladišča živil, orožja in streliva, partizani pa so položene mine po načrtih demontirali. V narodnoosvobodilni vojni je iz hrastniškega območja dalo življenje 388 ljudi (238 padlih, 78 postreljenih kot talci, 72 pobitih v koncentracijskih taboriščih). V oboroženem boju je sodelovalo 960 ljudi. Po nekaterih ocenah je z OF tako ali drugče sodelovalo štiri petine prebivalcev hrastniške doline.

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kljub hitremu razvoju in rasti je Hrastniku bil dodeljen status mesta šele leta 1952, istočasno kot Trbovljam in Zagorju, do uvedbe uličnega sistema pa je prišlo šele leta 1963. Po letu 1960 so zgradili nova blokovska naselja v zgornjem Hrastniku in v naselju Podkraj na desnem bregu Save. Konec 60. let 20. stoletja se je začelo graditi novo jedro v zgornjem delu Hrastnika, v spodnjem se je manjšalo število prebivalcev, zato so se tudi uslužnostne dejavnosti postopoma prestavile v zgornji del. Prej je jedro Hrastnika predstavljal del med sotočjem potokov Brnica in Boben. Mesto se je širilo vse do začetka 90. let, ko se je zaradi slabih gospodarskih razmer prebivalstvo začelo odseljevati.

Kultura[uredi | uredi kodo]

V Hrastniku delujeta dve godbi na pihala, rudarska in steklarska. Rudarska je bila ustanovljena 1853 in je med najstarejšimi v Sloveniji. Bila je pomembna za ugled rudarskega stanu ter nepogrešljiv del delavskega gibanja. Hrastniška godba je prva slovenska vojaška godba, kajti leta 1944 so godbeniki z instrumenti vred odšli v partizane in julija 1944 sestavili vojaško godbo 7. korpusa in glavnega štaba NOV in POS, ki jo je vodil dirigent Jože Brun. Po vojni so se uvrstili v sam vrh slovenskega godbeništva, največji uspeh so godbeniki dosegli leta 1998 na tekmovanju v Krškem, kjer so se uvrstili v 1. kakovostno (koncertno) skupino.

Steklarska godba je mlajša, ustanovljena je bila leta 1932. Steklarska godba vsako leto organizira božično-novoletni koncert, ki je ena najbolj obiskanih kulturnih prireditev v občini.

Dediščina[uredi | uredi kodo]

Vila de Seppi

V bližini sotočja stoji spomenik padlim borcem NOB in žrtvam fašizma, ki je projekt inž. Kopača z Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, okolica pa je projekt inž. Krulčeve. Bronasta plastika na spomeniku je delo kiparja Stojana Batiča. V zgornjem Hrastniku v samem centru stoji spomenik rudarskim rodovom imenovan "Izmena v rudniku", delo kiparja Stojana Batiča.

Nasproti steklarne stoji Steklarski grad (Vila de Seppi), ki ga je leta 1892 dala postaviti baronica Ema de Seppi, hči lastnika Tovarne kemičnih izdelkov Franca Gossletha. Grad je bil zgrajen leta 1894 in je pomanjšana kopija cesarskega gradu Miramar pri Trstu. Kot dekorativni motiv opazimo Davidovo zvezdo, kar potrjuje, da so bili lastniki tržaški judje. Notranjščina se odlikuje s kvalitetnim stopniščem, opremljenim s kovano ograjo ter reprezentančnimi prostori v pritličju. V nekaterih stranskih sobah so stropi dekorativno freskani. Veliko slavnostno sobo v pritličju je v lepem klasičnem slogu poslikal dunajski slikar Libecky, prijatelj baroničine nečakinje.

Občinski praznik[uredi | uredi kodo]

Občina svoj praznik praznuje 3. julija, v spomin na veliko gladovno stavko rudarjev iz leta 1934. Stavka se je začela v jami Hrastnik in v rudniku Kotredež. Še isti dan so se pridružili tudi rudarji jame Ojstro in rudarji v rudnikih Trbovlje in Zagorje, pa tudi delavci (večinoma odpuščeni rudarji) na cesti Radeče - Litija. Stavkalo je okrog 2500 rudarjev. Praznik se praznuje od leta 1954.

Ljudje, povezani s krajem[uredi | uredi kodo]