Zasavje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pet zasavskih občin

Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi v območju med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino. Glavno središče regije predstavljajo Trbovlje, ki so hkrati tudi največje mesto Zasavja. Regionalna središča so še Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.

Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del leži na Kranjskem, severno-vzhodni pa na Štajerskem - in se kot toponim pojavi razmeroma pozno, leta 1928 ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.

Industrializacija Zasavja[uredi | uredi kodo]

Zasavje je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja med prvimi slovenskimi regijami doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše variante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile v Zasavju velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli izkoriščati v zadostni meri, pri Litiji pa so bili rudniki svinca in topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, s steklarno, z opekarno in apnenico. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto se je začel razvijati tudi Hrastnik.

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka industrija v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti francoskega Lafarga.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik Janez Drnovšek, ki je pokopan na zagorskem pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni kip.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Zasavje