Zasavje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pet zasavskih občin

Zasavje je statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino, leži pa v Posavskem hribovju. Glavno središče regije predstavljajo Trbovlje, ki so hkrati tudi največje mesto v Zasavju. Regionalna središča in občine so poleg Trbovelj še Litija, Zagorje ob Savi in Hrastnik.

Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del (Litija in Zagorje) sta bila v času Avstro-Ogrske del Kranjske, severno-vzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa del Štajerske. Kot toponim se Zasavje tako pojavi razmeroma pozno, v času Kraljevine SHS ga leta 1928 z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.

Industrializacija Zasavja[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnjega Zasavja je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja prvo na slovenskem doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše variante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile na območju Zasavja odkrite velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli enostavno transportirati, poleg tega pa so bili pri Litiji še rudniki svinca ter topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, steklarno, opekarno in apnenicami. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi Hrastnik.

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, pa tudi zanj je že, kljub nasprotovanju lokalne politike, določen program zapiranja. Območje se dandanes sooča s težavnimi posledicami, ki jih je za sabo pustila težka industrija in premogovništvo. Na najbolj slabem glasu je trboveljska cementarna Lefarge, ki naj bi v zrak izpuščala presežne količine zakonsko še dovoljenih rakotvornih spojin.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Verjetno najbolj znan Zasavec je nekdanji predsednik predsedstva SFRJ in kasneje predsednik Republike Slovenije, Janez Drnovšek. Pokopan je na zagorskem pokopališču in ima v Zagorju postavljen tudi doprsni kip.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Zasavje