Svinec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
talij - svinec - bizmut
Sn
Pb
Uuq  
 
 
Pb-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število svinec, Pb, 82
Kemijska vrsta šibka kovina
Skupina, perioda, blok 14(IVA), 6 , p
Gostota, trdota 11340 kg/m3, 1,5
Videz modrikasto bel
Pb,82.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 207,2 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 180 (154) pm
Kovalentni polmer 147 pm
van der Waalsov polmer 202 pm
Elektronska konfiguracija [Xe]4f14 5d10 6s2 6p2
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 32, 18, 4
Oksidacijska stanja (oksid) 4, 2 (amfoteren)
Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (diamagnetik)
Tališče 600,61 K (621,43 °F)
Vrelišče 2022 K (3180 °F)
Molski volumen 18,26 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 177,7 kJ/mol
Talilna toplota 4,799 kJ/mol
Parni tlak 4,21 E-07 Pa pri 600 K
Hitrost zvoka 1260 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,33 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 129 J/(kg · K)
Električna prevodnost 4,81 106/m ohm
Toplotna prevodnost 35,3 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 715,6 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1450,5 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3081,5 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4083 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 6640 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
202Pb {sint.} 52500 let alfa
epsilon
2,598
0,050
198Hg
202Tl
204Pb 1,4 >1,4 E17 let alfa 2,186 200Hg
205Pb {sint.} 1,53 E7 let epsilon

0,051

205Tl
206Pb 24,1 % Pb je stabilen s 124 nevtroni
207Pb 22,1 % Pb je stabilen s 125 nevtroni
208Pb 52,4 % Pb je stabilen s 126 nevtroni
210Pb {sint.} 22,3 y Alfa
Beta

3,792
0,064

206Hg
210Bi
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Svínec (latinsko plumbum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82. Ta mehka, težka, strupena in kovna šibka kovina je modrikasto bele barve, ko je sveže narezana, vendar na zraku potemni v temno sivo barvo v kateri je najbolj znana. Svinec se uporablja za uteži(tudi pri ribolovu), za nekatere vrste akumulatorev svinec-kislina, v kroglah in šibrah, kot sestavina ti.svinčevih spajk, kot zaščita pred radioaktivnim sevanjem in v zlitinah za kositrne posode in drugih taljivih zlitin. Uporablja se tudi za izdelavo vitraža. Svinec ima od vseh stabilnih elementov največje atomsko število.


Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

V zemeljski skorji je približno 0,002% svinca. Nahaja se v kombinaciji cinkovimi, bakrenimi in srebrovimi rudami. Najpomembnejše svinčeve rude so galenit PbS (86% svinca po teži), ceruzit PbCO3 in anglezit PbSO4. Ekonomskih nahajališč je sorazmerno malo. Večina rud vsebuje 10% svinca, za ekonomično ekspoloaticijo je potrebno 3% po teži.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

V svetu se povečuje proizvodnja. Na leto se proizvede 9 milijon ton, od tega je polovica pridobljena z recikliranjem. Svinec je po odstotku recikliranja prvi material, pred železom, papirjem in plastiko. Največje proizvajalke so Avstralija, ZDA, Peru, Kanada, Mehika, Švedska, Moroko, Južna Afrika in Severna Koreja.[1][2]. Pri trenutno uporabi naj bi ga bilo dovolj za 42 let[3] [4]. Globalna uporaba na prebivalca 8 kilogramov, precej več v razvith državah (20-150 kg)[5]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Sprva so svinec uporabljali tudi kot gradbeni material, za barvila za loščenje keramike in za cevi vodovodne napeljave. V evropskih gradovih in katedralah so bile znatne količine svinca v okrasnem inventarju, strehah, ceveh in oknih. Svinec je peta najširše uporabljana kovina (v svojem elementarnem stanju), takoj za železom, aluminijem, bakrom in cinkom.

Pogosto ga uporabljajo za akumulatorje svinec-kislina, v elektronskih komponentah, povezavi kablov, kot strelivo, v steklu katodnih zaslonov, keramiki, svinčenem steklu (glej izdelava stekla), svinčenem vodovodu (danes se zaradi zdravstvenih težav ne uporablja več in ga izpodriva napeljava iz plastike), v barvilih (danes ne več, a teža starejših obarvanih površin lahko vsebuje polovico svinca), zlitinah v livarstvu, kositrni posodi, spajkah in zobnih plombah. Uporablja se tudi za prekrivanje ostrešja, da se spoji zaščitijo od dežja. V bencinu se tetra-etilni in tetra-metilni svinec uporabljata kot dodatek za preprečevanje proti potrkavanju (znanem tudi kot predvžig ali prdenje motorja) od 20. let prejšnjega stoletja. V Evropski uniji je bil osvinčeni bencin prepovedan leta 1999 in ga ni moč več kupiti na bencinskih črpalkah, vozila brez katalizatorjev pa morajo uporabljati posebne dodatke bencinu.

Svinec je superprevoden s kritično temperaturo Tc=7,20 K (-265.95 °C).

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Svinec ima svetel sijaj in je raztezna, mehka, modrikasto-bela kovina z majhno električno prevodnostjo in je odporna na korozijo, zaradi česar jo uporabljajo kot vsebnik za korozivne tekočine (npr. za žvepleno kislino). Svinec je moč ojačati z dodatkom male količine antimona ali drugih kovin.

Cena in trgovanje[uredi | uredi kodo]

S svincem se največ trguje na LME, kjer je cena svinca zrasla iz 260 Funtov (dne 25.1.86), na 905 funtov (dne 3.9.2005).

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Global InfoMine Lead Mining". GlobalInfoMine. Pridobljeno dne 17 April 2008. 
  2. ^ "Lead Information". LDA International. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-27. Pridobljeno dne 2007-09-05. 
  3. ^ Reilly, Michael (May 26, 2007). "How Long Will it Last?". New Scientist 194 (2605): 38–39. Bibcode:2007NewSc.194...38R. doi:10.1016/S0262-4079(07)61508-5. ISSN 0262-4079. 
  4. ^ Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7. 
  5. ^ "Metal stocks in Society – Scientific Synthesis". International Resource Panel. Pridobljeno dne 2012-07-02. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]