Orgle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Orgle katedrale v mestu Roskilde, Danska

Orgle, grško όργανον – organon, (»instrument, orodje«) so glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Orgle ločimo glede na vrsto različnih kriterijev:

  • po vrsti povezave med tipkami ter ventili, s katerimi nadzorujemo vstopanje zraka v piščali (mehanske, pnevmatske, elektro-pnevmatske, električne)
  • po zasnovi sapnic (sapnice na poteg in tonskimi kancelami, sapnice na stožce ali membrane in registrskimi kancelami)
  • po izboru registrov ter zvočni zasnovi (renesančne, baročne, romantične, neobaročne; nemške, francoske, italijanske, angleške, španske)
  • po velikosti

Ko govorimo o velikosti orgel, imamo v mislih število registrov, manualov ter piščali. Manjše orgle (pozitivi), imajo običajno do 5 registrov ter le manualno klaviaturo; občasno gre za prenosne inštrumente (portativi). Srednje velike orgle imajo po navadi dva manuala in pedal ter 15 do 30 registrov. Večje orgle v katedralah in koncertnih dvoranah imajo do 5 manualov (redko 6) ter od 50 do 80 in več registrov.

Zvok spreminjamo z registri, pri čemer z registrskim potegom (manubrijem) odpremo dovod zraka do posameznih vrst piščali (registrov), ki zazvenijo ob pritisku na manualne oz. pedalne tipke. Glede na nastanek zvoka v piščali registre oz. piščali delimo na ustnične in jezične. Skupino ustničnih piščali glede na menzuro (relativno širino piščali glede na njeno dolžino) nadalje delimo na principale, flavte in godala. Registre delimo tudi glede na lego, v kateri pojejo. Registre, ki pojejo v osnovni legi (c1=c1), imenujemo 8 čeveljske, medtem ko 16 čeveljski pojejo oktavo nižje (c1=c0), 4 čeveljski pa oktavo višje (c1=c2). V večjih orglah se nahajajo registri od 32 do 1 čeveljske lege. Čeveljska oznaka se načeloma nanaša na dolžino najdaljše piščali posameznega registra (8 čevljev je približno 240 cm), pri čemer je dejansko označena tonska lega registra. Tako so lahko piščali 16 čeveljskega registra dolge le 8 čevljev, saj pokrite piščali pojejo oktavo nižje.

Orgle se običajno nahajajo v cerkvah, kjer služijo kot glasbilo za uporabo pri bogoslužju. V ta namen orgle uporabljajo v katoliški in v protestantskih cerkvah, medtem ko pravoslavna cerkev pri bogoslužju ne uporablja instrumentalne glasbe. Od sredine 18. stoletja, še posebej pa od 19. stoletja dalje najdemo orgle tudi v dvoranah v vlogi koncertnega glasbila.

Največje orgle so izdelali leta 1931 v Atlantic City-ju (Constitution Hall) s 7 manuali, 2 pedaloma, 455 registri in preko 30.000 piščalmi, dolgimi od 6 cm do 19,5 m. Največje orgle v Evropi se nahajajo v stolnici v nemškem mestu Passau; imajo 5 manualov, 229 registrov ter 17.974 piščali. V letih 1977-1981 jih je izdelalo nemško orglarsko podjetje Eisenbarth. Največje orgle v Sloveniji so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani; imajo 73 registrov na štirih manualih in pedalu, postavilo pa jih je orglarstvo Schuke iz Berlina (1982).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]