Dušikova kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dušikova kislina
Nitric acid resonance median.png
Nitric-acid-2D-dimensions.png
Nitric-acid-3D-balls-B.png
IUPAC-ime dušikova (V) kislina
Druga imena dušikova kislina
Identifikatorji
Številka CAS 7697-37-2
RTECS število QU5775000
SMILES
ChemSpider 919
Lastnosti
Molekulska formula HNO3
Molekulska masa 63,012 g/mol
Videz brezbarvna tekočina
Gostota 1,51 g/cm³
Tališče

-42 °C, 231 K, -44 °F

Topnost (voda) mešljiva z vodo
Viskoznost  ? cP pri ? °C
Dipolni moment 2.17 ± 0.02 D
Nevarnosti
EU klasifikacija Oxidising agent O
Corrosive C
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
4
0
OX
R-stavki R8, R35
S-stavki (S1/2), (S23), S26, S36, (S45)
Sorodne snovi
Sorodne snovi dušikasta kislina
didušikov pentoksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Dušikova kislina (pravilneje dušikova (V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3. Na svetlobi razpade na dušikove okside (plini NOx) in se obarva rdeče zaradi NO2. Je najbolj obstojna dušikova kislina.

Soli dušikove kisline se imenujejo nitrati (npr. kalijev nitrat, bakrov nitrat, natrijev nitrat, kalcijev nitrat, srebrov nitrat).

Uporablja se za luženje kovin ter za izdelavo streliv, razstreliv in barvil.

Ugotovitve nevarnih lastnosti[uredi | uredi kodo]

Dušikova kislina povzroča hude opekline. Pri vdihavanju lahko pride do težke poškodbe dihal, nastopijo lahko težave pri dihanju, lahko tudi šok in pljučni edem. Pri stiku s kožo se pojavi zelo pekoč občutek; nastale rane se celijo zelo počasi. Pri stiku dušikove kisline z očmi nastopi boleč, pekoč občutek. Po zaužitju lahko dušikova kislina povzroči hude poškodbe prebavil.

Ukrepi za prvo pomoč[uredi | uredi kodo]

Po vdihavanju je treba dovajati svež zrak ali kisik. V primeru nezavesti damo bolnika v ustrezen položaj in med prevozom poskrbimo za stabilno lego. Po stiku s kožo prizadeto mesto izpiramo z obilo vode, namažemo ga lahko s polietilenglikolom 400. Kontaminirano obleko je treba takoj odstraniti. Če pride dušikova kislina v stik z očmi, oči izpiramo z veliko vode vsaj 10 minut z odprtimi vekami. Po zaužitju naj ponesrečenec pije veliko vode, ne smemo pa izzivati bruhanja ali nevtralizirati kisline v prebavilih. V vseh primerih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Ukrepi ob požaru[uredi | uredi kodo]

V primeru požara so primerna gasilna sredstva ogljikov dioksid, gasilni prah ali razpršeni vodni curek. Potrebna je previdnost pri stiku dušikove kisline s kovinami, saj se lahko tvorijo dušikovi plini in vodik. Zaradi termičnega razpada lahko nastajajo dušikovi oksidi. Gasilci morajo nositi ustrezno zaščitno opremo (kislinsko odporna obleka, dihalni aparat z lastnim dotokom zraka).

Ukrepi ob nezgodnih izpustih[uredi | uredi kodo]

Ob nezgodnem izpustu je treba preprečiti stik oseb s spojino ter vdihavanje hlapov/aerosolov. Zagotoviti je treba dotok svežega zraka v prostor. Z okoljevarstvenega vidika moramo preprečiti pronicanje v kanalizacijo, jame in kleti. Kislino po izpustu prečrpamo v označene vsebnike, preostanek posujemo z adsorbirnim sredstvom in mehansko prenesemo v označene vsebnike.

Ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje[uredi | uredi kodo]

Spojino se hrani v dobro zaprtih posodah na suhem in hladnem, stran od vročine in sončnih žarkov.

Skladišči se jo v hladnih in suhih prostorih, v tesno zaprtih posodah. Ne skladiščiti skupaj z alkalijami, redukcijskimi ali vnetljivimi snovmi.

Nadzor nad izpostavljenostjo[uredi | uredi kodo]

  • Zaščita dihal: ob intenzivnejšem ali daljšem izpostavljanju uporabiti dihalni aparat, ki je neodvisen od krožečega zraka pri manjši obremenitvi zadostuje zaščitna maska s filtrom
  • Zaščita rok: rokavice odporne proti kislini
  • Zaščita oči: zaščitna očala, ki dobro tesnijo ali obrazni ščit
  • Zaščita kože: kislinsko odporna obleka

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Dušikova kislina se nahaja v tekočem agregatnem stanju. Je brez barve, jedkega vonja.

Obstojnost in reaktivnost[uredi | uredi kodo]

Dušikova kislina je obstojna, če jo hranimo v ustreznih razmerah. Treba je upoštevati, da je segrevanje kisline lahko nevarno.

Nezdružljiva je z naslednjimi snovmi: organske gorljive snovi, snovi, ki se lahko oksidirajo, organska topila, alkoholi, ketoni, aldehidi, anhidridi, amini, anilini, nitrili, organske nitro-spojine, hidrazin in derivati, acetiliden, kovine, kovinske zlitine, kovinski oksidanti, alkalne kovine, zemljsko-alkalijske kovine, amonijak, alkalije, kisline, hidridi, halogeni, halogenske spojine, nekovinski oksidi, nekovinski halidi, vodikove spojine nekovin, nekovine, fosfidi, nitridi, litijev silicid, vodikov peroksid.

Pri razkroju nastajajo nevarni dušikovi oksidi.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Akutna strupenost pri zaužitju: LD50= 430 mg/kg (človek). Močno draži in razjeda kožo, sluznico in oči.

Ekotoksikološki podatki / učinki na okolje[uredi | uredi kodo]

Dušikova kislina je škodljiva za vodne živali (ribe, plankton). Škodljiv učinek je posledica premika pH-vrednosti. Z vodo tvori jedke mešanice, tudi, če je razredčena. Ne povzroča biološkega primankljaja kisika. Nevarna je za pitno vodo.

Odstranjevanje[uredi | uredi kodo]

Predpisi
  • Pravilnik o ravnanju z odpadki
  • Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

Transportni podatki[uredi | uredi kodo]

  • UN številka: 2031
  • ADR/RID ime: DUŠIKOVA KISLINA
  • ADR/RID razred: 8
  • ADR/RID nalepka nevarnosti: 8
  • ADR/RID številka nevarnosti: 80

Podatki o predpisih[uredi | uredi kodo]

Opozorilni stavki (R) Obvestilni stavki (S)
R35 – Povzroča hude opekline. S1/2 – Hraniti zaklenjeno izven dosega otrok (v primeru splošne uporabe).
S23 – Ne vdihavati hlapov.
S26 – Če pride v oči, takoj izprati z obilo vode in poiskati zdravniško pomoč.
S36 – Nositi primerno zaščitno obleko.
S45 – Ob nezgodi ali slabem počutju takoj poiskati zdravniško pomoč (po možnosti pokazati etiketo in embalažo).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]