Požar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža človeška ter živalska življenja. Navkljub previdnostnim meram so požari zelo pogosti. Požar se pojavlja in razvija pod različnimi pogoji.
Vsebina |
[uredi] Učinki požara
Požar je nevaren za življenje in zdravje ljudi. Za ljudi predstavljajo posebno nevarnost dim, vročina in strupeni plini, ki nastanejo pri izgorevanju. Periodični požari v naravnem okolju so drugače normalen pojav. Ogenj uniči staro vegetacijo in sprosti minerale ter druge snovi, ki so vezane v njej, ter s tem omogoči novim rastlinam, da naselijo prostor. Tako se ekosistem pomlajuje. Rastline so tekom evolucije razvile prilagoditve na hudo vročino, ki spremlja požar. Divjanje ognja preživijo bodisi čebulice ali drugi podzemni organi, bodisi poganjki, zavarovani z debelo plastjo lubja, bodisi semena. Semena nekaterih hitro rastočih zelnatih rastlin mora aktivirati vročina, da lahko vzklijejo. S tem si zagotovijo ugodne pogoje za rast.
[uredi] Vrste požarov
Požare lahko delimo glede na to kje nastaja:
- požar v urbanem okolju,
- požar v industriji,
- požari v naravnem okolju
Glede na velikost požara jih delimo na:
- majhni
- srednje veliki
- veliki
- katastrofalni požari
Glede na vrsto gorljivega materiala jih delimo na:
- Razred A: požari gorljivih trdnih snovi, ki so preteìno organskega izvora in v normalnih razmerah izgorevajo tako, da tvorijo ìerjavico (les, papir, slama, tekstil, premog,...)
- Razred B: požari gorljivih tekočih snovi ali snovi, ki postanejo tekoče (bencin, olja, nafta, maščobe, voski, laki, smole,...)
- Razred C: požari gorljivih plinov (butan-propan, metan, acetilen, vodik,...)
- Razred D: požari kovin (magnezij, aluminijev prah,...)
Včasih je bil omenjen tudi razred E, ki je pomenil požare električnih naprav pod napetostjo.
[uredi] Preprečevanje požara
Požar se preprečuje z varno gradnjo - z upoštevanjem razmaka med stavbami, z gradno požarnih zidov, ognjevarna strešna kritina - in z izobraževanjem in stalnim izvajanjem ukrepov požarne zaščite.
[uredi] Gašenje
Osnova gorenja je t.i. trikotnik gorenja, ki združuje naslednje elemente:
Gorenje pogasimo, če odstranimo enega od treh vzrokov za nastanek gorenja. Če odstranimo gorljivo snov, preprečimo nadaljnjo širitev gorenja po snovi. Če preprečimo dostop kisiku do gorljive snovi, porušimo razmerje med snovjo in kisikom, ki ga le ta potrebuje za gorenje. Če gasimo z ohlajevanjem, znižamo temperaturo pod vnetišče goreče snovi.
[uredi] Gasilna sredstva
- Voda je najbolj dostopno in eno najcenejših gasilnih sredstev. Zaradi velike specifične toplote ima močan hladilni učinek. Z uporabo vodne megle je možno ohladiti vroč prostor ali celo izvesti prezračevanje.
- Slabe lastnosti vode so električna prevodnost, nezmožnost gašenja vnetljivih tekočin in plinov (ker so lažji od vode) ter burna reakcija vode z nekaterimi snovmi (npr. natrij, goreč magnezij in kalcijev karbid).
- Pena je zmes vode, zraka in penila v določenem razmerju (zrak v peni zavzema največji prostorninski delež). Glede na to razmerje ločimo težko, srednjo in lahko peno, kjer vsebuje težka pena manj zraka, lahka pena pa največ.
- S peno je možno gasiti tudi vnetljive tekočine, ker pena deluje dušilno in ima obenem manjšo gostoto od tekočin. Zaradi vsebnosti vode je tudi pena električno prevodna. Problem se pojavi tudi v primeru visokih temperatur ali agresivnih snovi (lahko razkrojijo peno!).
- Ogljikov dioksid (CO2) se skladišči v jeklenkah in se ob ekspanziji ohladi na približno -78°C (suhi led). Zaradi tega ima močan hladilni učinek, kemijska nevtralnost (inertnost) pa zagotavlja tudi dušilni učinek. Za gašenje na prostem ni najbolj uporaben, ker se hitro razkadi. Je neprevoden za električni tok, zato je z njim možno tudi gašenje električnih naprav pod napetostjo. Zaradi kemijske nevtralnosti pri gašenju ne pride do reakcije - problem je edino pri gašenju požarov razreda D, saj zaradi visokih temperatur, ki so po navadi prisotne pri gorenju lahkih kovin lahko pride do reakcije.
- Ker suhi led na sobni temperaturi preide v plin, uporaba ogljikovega dioksida ne pušča nobene umazanije, kar je težava pri večini ostalih sredstev.
- Gasilni prah ima zaradi svojih lastnosti močan dušilni učinek. Kemijsko ni reaktiven in je tudi neprevoden za električni tok, zato se ga lahko uporablja za gašenje praktično vseh vrst požarov.
- Halon sodi v družino halogeniziranih ogljikovodikov (CFC). Ker po gašenju ne pušča ostankov, se je precej uporabljal za gašenje posebnih naprav, kot so računalniki, telefonske centrale in v letalstvu.
- Ker so haloni podobno, kot ostali CFC-ji močno škodljivi za ozonski plašč, so prepovedani in se danes večinoma nadomeščajo z inertnimi plini, kot npr. dušik in argon.
- Druga preprosta sredstva: pesek, pepel, zemlja, požarna metla iz kovine ali drugega negorečega materiala
[uredi] Galerija
 Andreas Brugger (1737-1812), Veliki požar Salema |
 Joseph Mallord William Turner, Požar Westminstrske palače, olje na platnu, 1835 |
[uredi] Viri
- Sintalček, interni časopis koncerna Sintal, Protipožarna preventiva, 5.številka, januar 1999
[uredi] Zunanje povezave
