Električna napetost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala. Električna napetost nam pove, koliko dela je potrebno opraviti za premik neke elektrine po neki poti v električnem polju. V konzervativnih sistemih je opravljeno delo neodvisno od poti. Zato je el. napetost kar razlika el. potencialov.


Enačbe [uredi]

\mathrm{Napetost} = \frac{\mathrm{Delo}}{\mathrm{Elektrina}} \qquad oz.\qquad U = \frac{W}{Q}


\mathrm{Napetost} = \mathrm{Upornost} \cdot \mathrm{El. tok} \qquad oz.\qquad U = R \cdot I


Oblika zapis z el. potenciali:

U = \Delta \phi = \; \phi_2 - \phi_1 \qquad \qquad kjer \qquad \qquad \phi = \frac{Q}{4\pi\varepsilon_0r}


Mednarodni sistem enot predpisuje za električno napetost izpeljano enoto volt.

Merilna priprava za merjenje električne napetosti je voltmeter.


Vrste električne napetosti [uredi]

  • enosmerna (DC) električna napetost (polariteta napetosti se s časom ne spreminja)
  • izmenična (AC) električna napetost (polariteta napetosti se s časom spreminja)

Glej tudi [uredi]

električni tok, Ohmov zakon