Bencin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
bencin
Sistematično ime Gorivo za bencinske motorje
Lastnosti
Videz Bistra, svetla tekočina
Gostota 0,75 g/cm3 pri 15 °C, ASTM D 4052
Vrelišče

30 – 200 °C, ASTM D 86

Topnost (voda) Netopno
Parni tlak 45 – 90 k Pa
kH n.a., ASTM D 1287
Nevarnosti
EU klasifikacija Gorljivo Hazard T.svg T
Dangerous for the Environment (Nature) N
Glavne nevarnosti Zelo lahko vnetljivo, strupeno, okolju nevarno.
R-stavki R 12,R 38,R 45,R 51/53,R 65,R 67
S-stavki S 16,S 53,S 61,S 62
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah. Molekule bencina imajo od 7 do 11 ogljikov v eni verigi. Uporablja se kot gorivo za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem. Pridobivanje poteka z destilacijo surove nafte. Pomembna lastnost pri uporabi bencina je oktansko število. Če je to število manjše, kot ga je predpisal proizvajalec motorja, pride do samovžiga goriva. Motor ne deluje več (optimalno). V Sloveniji je največja poraba bencina z oktanskim številom 95. Oktansko število se poveča z dodajanjem primesi. Nekoč so dodajali svinec, ki je težka strupena kovina. Danes dodajajo druge primesi, ki se lahko izločijo iz izpušnih plinov (v katalizatorju). Prednost bencina pred mnogimi drugimi gorivi je njegova energetska vrednost na kilogram. Zaloge surove nafte in s tem bencina so omejene. Znanstveniki se trudijo poiskati vir energije, ki je okolju prijaznejši od bencina in je obnovljiv.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]