Letalstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija

Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka. Pod zrakoplove štejemo vrste s trdnimi krili (letalo) in vrtečimi krili (helikopter) kot tudi plovila, lažja od zraka, kot so baloni in zračne ladje. Letalstvo se v splošnem deli na tri dele: komercialno, splošno in vojaško.

Komercialno letalstvo[uredi | uredi kodo]

Komercialno letalstvo ali komercialni zračni transport ponujajo letalske družbe, kot so slovenska Adria Airways ali pa tuje Lufthansa, Air France, British Airways, American Airlines, Singapore Airlines, Quantas in druge. Letalske družbe ponujajo prevoze potnikov in tovora.

Ta zvrst letalstva se je pričela po prvi svetovni vojni, uporabljala pa so se večinoma bivša vojaška letala, preurejena za dobičkonosen prevoz potnikov in tovora. Dobičkonosen tovor je bila zračna pošta, zato so vlade pričele subvencionirati zračne prevoze. Med oktobrom 1929, ko je grof Zeppelin odprl prvo komercialno čezatlantsko progo, in 6. majem 1937, ko je zgorel cepelin Hindenburg, so bile zračne ladje prevladujoč način zračnega prevoza na dolge proge. Po drugi svetovni vojni je razvoj reaktivnih letal omogočil hiter prevoz velikega števila potnikov.

Splošno letalstvo[uredi | uredi kodo]

Splošno letalstvo je izraz, ki obsega vse vrste letalstva, ki ne spadajo pod redne letalske prevoze (ki jih vršijo letalske družbe) ali pod vojaške prevoze. V splošno letalstvo so vključena zasebna letala, čarterske storitve, poslovna letala in druge vrste delujočih letal, ki niso samo strogo za namene transporta. Splošno letalstvo ni vedno nekomercialno. Čeprav je velik del rekreacijskega namena, so zelo pomebne tudi nekatere komercialne dejavnosti. Te so učenje letenja, dostava, pregledovanje, kmetijski nameni, zračni taksi, čarterske potniške storitve, poslovni leti, nujni prevozi, policijski nadzor, gasilstvo in podobno. Ultralahka letala postajajo vse bolj pomeben del visoko reguliranega sistema civilnega letalstva in se vse bolj pogosto štejejo pod splošno letalstvo. Splošno letalstvo je pomebno tudi za humanitarne namene, saj veliko organizacij uporablja lahka letala za prevoz pomoči, zdravnikov in bolnikov. Izraz splošno letalstvo se običajno definira za letala z do 19 sedeži oz. z do 45 ton teže.[1]

Vojaško letalstvo[uredi | uredi kodo]

Vojaško letalstvo zajema bojne aktivnosti kot tudi polete, ki podpirajo vojaške aktivnosti. Poklici

  • tehnik letalec na voj. zrakoplovu
  • letalski tehnik za voj. zrakoplove
  • podčastnik letalski tehnik na vojaškem zrakoplovu
  • pilot vojaških zrakoplovov
  • letalski inžinir za vojaške zrakoplove
  • vojaški kontrolor zračnega prometa
  • vojaški letalski meteorolog opazovalec
  • vojaški letalski meteorolog opazovalec inštruktor
  • vojaški letalski meteorolog prognostik
  • častnik letalski inženir na vojaškem zrakoplovu

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina letalstva.
Prvi polet bratov Wright 17. decembra 1903

Obstajajo številne legende o prvem človeškem poletu (npr. grški Ikar). Za začetek moderne dobe letalstva štejemo prvi samostojni polet balona na vroč zrak, ki sta ga 21. novembra 1783 izvedla brata Montgolfier. Naslednji mejnik v razvoju sta konec leta 1903 postavila brata Wright, ki sta izvedla prvi kontroliran polet motorne naprave, težje od zraka. Njune iznajdbe so omogočile bliskovit razvoj letal - torej zrakoplovov s fiksnimi krili, težjimi od zraka, ki je že med prvo svetovno vojno omogočil uporabo letal v praktične namene: predvsem izvidništvo, pa tudi napadanje tarč na tleh in zračne boje.

Med vojnama se je začel bliskovit razvoj civilnega letalstva. Letala so postajala zmogljivejša in uporabnejša, omogočila so potovanja in prevoz tovora na dolge razdalje ter postala zanimiva tudi komercialno. Do začetka druge svetovne vojne so imela že mnoga mesta svoja letališča. Tudi vojaške potrebe med drugo svetovno vojno so spodbudile več ključnih inovacij, med njimi reaktivni pogon letal in raket, ki so v desetletjih po vojni človeštvu omogočile vesoljske polete.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Aerodrom Ljubljana, Center splošnega letalstva" (pdf). Aerodrom Ljubljana. Pridobljeno dne 4.11.2013.