Zrakoplov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fairey Swordfish na letališču

Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti. Delimo jih na dve vrsti, aerodine in aerostate. Aerodini izkoriščajo aerodinamične sile, aerostati pa statične, predvsem Arhimedov vzgon. Aerodini se nadalje delijo na plovila na aerodinamični pogon. plovila na direktni pogon in plovila na mešani pogon:

Aerodíni[uredi | uredi kodo]

Aerodini so zrakoplovi, težji od zraka, ki potrebujejo aerodinamično gibanje določenega organa za vzpon. To so na primer letalska krila ali helikopterjevi vrtljivi kraki, pa tudi toplotni prevodniki pri raketah. Pri letalih se vzgon ne doseže z ločenim premikanjem površin, temveč s premikanjem celotnega letala skozi zrak.

Med aerodine na aerodinamični pogon sodijo:

  • plovila z nepremičnimi krili:
  • in plovila s premičnimi krili:

Pri aerodinih na direktni pogon je za dosego vzpona vgrajen na plovilu raketni ali turbinski motor. Glavni predstavniki te skupine so

Aerodini na mešani pogon uporabljajo oba opisana sistema, a v različnih fazah letenja, na primer letala VTOL. To so letala, ki vzletijo in pristanejo "navpično" (odtod ime Vertical Take-Off and Landing), letijo pa kot normalna letala.

Aerostati[uredi | uredi kodo]

Aerostáti so zrakoplovi, lažji od zraka, ki se dvignejo s pomočjo "mehurjev" segretega zraka ali lahkih plinov (helija ali vodika). Letenje omogoča samo naravno gibanje zraka (veter) ali pilotažni sistem. To so

Prvi baloni so poleteli z vročim zrakom že v 3. stoletju pred našim štetjem, edina naprava, ki je poletela pred njimi so bili zmaji (ang. kite)

Sprva je bil balon vsak aerostat, termin cepelin (zračna ladja) pa so uporabljali za večje ladje, ki so ponavadi imele trden (rigiden) trup. Kasneje so na ladje dodali motorje in s tem močno razširili področje uporabe. Nesreče, posebno Hindenburga leta 1937 in pojav letal so privedli do umika zračnih ladij. Danes je "balon" brez pogona za razliko od zračne ladje, ki ima svoj pogon.

Posebna oblika aerostata je "blimp", ki sicer nima trdne strukture, njegovo obliko zagotavlja pritisk nosilnega plina. Lahko so z motorjem ali brez. Med drugo svetovno vojno so blimpe uporabljali kot protiletalske ovire.

Obstajajo načrti za izdelavo velikih tovornih zračnih ladij: žal je Cargolifter AG predlog za izdelavo 550,000 m3 ladje z 160-tonsko kapaciteto propadel. Lockheed Martin P-791 je koncept precej manjše tovorn ladje

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi poizkusi letenja segajo stoletja nazaj. Prvič naj bi poletel z jadralno napravo Artitas. Sicer prvi vzlet in pristanek se je zgodil 14. decembra 1782 pod vodstovm bratov Joseph-Michelin Jacques-Étienne Montgolfier.

Na splošno delimo razvoj zrakoplovov na pet obdobij:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]