Zračna ladja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Moderna zračna ladja
Več različnih aerostatov

Zračna ladja (ang. Airship, rus. Дирижабль - "dirižabl") je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat). Vzgon zagotavlja lahek plin, kot je npr. helij ali pa vodik. Helij ima malce manjši vzgon, je bolj varen (ni možnosti požara), je pa dražji in ga je težje pridobivati. V času med vojnama so helij večinoma pridobivali v ZDA in so ga redko uporabljali. [1]Po 1960ih so večinoma uporabljali helij. Prva britanska zračna ladja, ki je uporabljal helij je bila Chitty Bang Bang.

Obstaja več tipov zračnih ladij: rigidne (toge), polrigidne in nerigidne. Nerigidne se imenujejo tudi "blimpi", pri njih zagotavlja obliko plin pod pritiskom. Polrigidne uporabljajo plin pod pritiskom in deloma tudi podpirajočo strukturo. Rigidne imajo podpirajočo strukturo, ki nosi obremenitev. Vzgonski plin je v prekatih ali celicah. Prve rigidne zračne ladje je načrtoval Count Zeppelin, zato se te vrste ladij velikokrat označuje kot Cepelini.

Veliko so se uporabljali do 1940, dokler jih niso zamenjala letala. K zatonu je pripomoglo tudi več nesreč, npr. britanski R101 v Franciji, USS Akron in predvsem Hindenburg. Zračne ladje se danes večinoma uporabljajo, kjer je potrebno dolgo lebdenje in hitrost leta ni toliko pomembna: npr. opazovanje, aerofotografiranje, geološke observacije, nošenje reklam in drugo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Discovery of Helium in Natural Gas at the University of Kansas". National Historic Chemical Landmarks. American Chemical Society. Pridobljeno dne 2014-02-21. 

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]