Helij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glejte Helij (razločitev).

vodik – helij – litij   He Ne       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	Helij, He, 2
Atomska teža	4,002602
Kemijska vrsta	žlahtni plini
Skupina, perioda, blok	18 (VIIIA), 1, p
Izgled	brezbarven
Fizikalne lastnosti
Tališče (pri 26 atm)	0,95 K (-272,2°C)
Vrelišče	4,22 K (-268,93°C)
Kritična točka	5,19 K
Gostota	178,6 mg/l
Specifična toplota	5193 J/(kg*K)
Toplotna prevodnost	0,152 W/m·K)
Izparilna toplota	0,0845 kJ/mol
Talilna toplota	5230 J/mol
Elektronski podatki
Elektronska konfiguracija	1s2
elektronov na lupino	2
Valenca	0
1. ionizacijski potencial	2372,3 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	5250,5 kJ/mol
Sterični podatki
Kovalentni polmer	32 pm
van der Waalsov polmer	140 pm
Molarna prostornina	21,0 ×10-6 m3/mol
Zgradba mreže	heksagonalna
Izotopi
izo pogostost t1/2 DM DE MeV DP 3He 0,000137% stabilen z 1 nevtronom 4He 99,999863% stabilen z 2 nevtronoma 6He sint. 806,7 ms β- 3,508 6Li
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Hélij je kemični element brez barve, vonja in okusa, iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2. Njegovo vrelišče in tališče sta med najnižjimi med vsemi elementi; razen v ekstremnih pogojih, obstaja le kot plin. Ta drugi najpogostejši element v Vesolju na Zemlji najdemo v večjih količinah kot primes v naravnem plinu. Uporablja se v kriogeniki, v globokomorskih dihalnih sistemih, za napihovanje balonov in kot varovalni plin za številne namene. Helij ni strupen in nima bioloških učinkov.

Leta 1895 ga je odkril sir William Ramsey. Ime in simbol izvirata iz grščine - helios pomeni sonce.

Helij ima najnižje tališče (0,95 K) in vrelišče (4,22 K) od vseh kemijskih elementov.

[uredi] Zunanje povezave