Helikopter
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo) je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgonske sile ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor, ...).
Helikopterji so se v manjšem številu pojavili že pred drugo svetovno vojno, čeprav je sama zamisel helikopterja še starejša. Leonardo da Vinci je na primer razmišljal o takšnem letečem stroju. Pravi razvoj so doživeli po drugi svetovni vojni, prvo množično uporabo v vojaške namene pa med med vietnamsko vojno.
[uredi] Delovanje
Ker rotorji ustvarjajo vzgonsko silo z vrtenjem okoli lastne osi, helikopter za dvig oziroma za lebdenje ne potrebuje vodoravne hitrosti. Zaradi te lastnosti se helikopterji na veliko uporabljajo na območjih, ki so tako ali drugače težko dostopna. Za svoj vzlet in pristanek ne potrebujejo posebne vzletne steze in lahko delujejo z letalom nedostopnih mest, kot so na primer nebotičnik ali pa ladja s posebno ploščadjo.
Da se zaradi vrtenja rotorja v eno smer, ne bi celotni preostanek helikopterja v zraku vrtel v nasprotno smer, imajo helikopterji po dva rotorja. Večina jih ima en velik rotor za ustvarjanje vzgona ter od osi velikega rotorja odmaknjeni in pravokotno postavljeni majhen rotor (repni rotor), ki z zračnim potiskom v nasprotni smeri nevtralizira vrtenje. Obstaja še druga vrsta helikopterjev, ki pa ima po dva velika rotorja za ustvarjanje vzgona, ki se vrtita v nasprotno smer (na primer helikopterji podjetja Kamov). Takšna rotorja sta lahko nameščena bodisi na eni osi ( enoosni rotor), bodisi na dveh različnih (dvoosni rotor).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Razvoj in slike helikopterjev v en. [1]
