Helikopter

Leonardo da Vinci, 16. stoletje: leteči vijak na ročni pogon

Paul Cornu, 1907: helikopter z dvema nasproti vrteča se rotorjema

Curtiss Bleeker Helicopter iz leta 1930

Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar, je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgonske sile ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor ...).

Helikopterji so se v manjšem številu pojavili že pred drugo svetovno vojno, čeprav je sama zamisel helikopterja še starejša. Leonardo da Vinci je na primer razmišljal o takšnem letečem stroju. Pravi razvoj so doživeli po drugi svetovni vojni, prvo množično uporabo v vojaške namene pa med vietnamsko vojno.

Delovanje

Ker rotorji ustvarjajo vzgonsko silo z vrtenjem okoli lastne osi, helikopter za dvig oziroma lebdenje ne potrebuje vodoravne hitrosti. Zaradi te lastnosti se helikopterji pogosto uporabljajo na območjih, ki so tako ali drugače težko dostopna. Za svoj vzlet in pristanek ne potrebujejo posebne vzletne steze in lahko delujejo z letalom nedostopnih mest, kot so na primer nebotičnik ali pa ladja s posebno ploščadjo.

Da se zaradi vrtenja rotorja v eno smer ne bi celotni preostanek helikopterja v zraku vrtel v nasprotno smer, imajo helikopterji po dva rotorja. Večina jih ima en velik rotor za ustvarjanje vzgona ter od osi velikega rotorja odmaknjeni in pravokotno postavljeni majhen rotor (repni rotor), ki z zračnim potiskom v nasprotni smeri nevtralizira vrtenje. Obstaja še druga vrsta helikopterjev, ki pa ima po dva velika rotorja za ustvarjanje vzgona, vrteča se v nasprotno smer (na primer helikopterji podjetja Kamov). Takšna rotorja sta lahko nameščena bodisi na eni osi (enoosni rotor) bodisi na dveh različnih (dvoosni rotor).

Glej tudi

• rotor
• žirokopter
• avtožiro
• seznam helikopterjev
• vojaški helikopterji
• letalo

Viri

• Razvoj in slike helikopterjev v en. [1]