Adria Airways

Adria Airways
IATA JP	ICAO ADR	Klicni znak ADRIA
Ustanovljen		1961
Matično letališče		Letališče Ljubljana
Oskrbuje mesta		Letališče Frankfurt, Letališče Priština
Program pogostih letov		Miles & More
Member lounge		Senator Lounge
Zveza		Star Alliance
Velikost flote		14 (+2 naročeni)
Destinacije		27
Matično podjetje		Kapitalska družba
Sedež podjetja		Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem, Slovenija
Ključni ljudje		Klemen Boštjančič (predsednik uprave)
Spletna stran: http://www.adria.si

Adria Airways je največja slovenska letalska družba in članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Sedež podjetja je na Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem. Od leta 2010 opravlja redne in charterske lete na 31 destinacij v 23 večinoma evropskih držav. Glavno letališče družbe je Letališče Ljubljana (Brnik).

Zgodovina

Ustanovljena je bila leta 1961 kot čartersko podjetje Adria Aviopromet z letalom Douglas DC-6. Kasneje je od družbe KLM odkupila dodatna letala DC-6. Leta 1968 se je podjetje preimenovalo v Inex-Adria Aviopromet in kupilo prvo reaktivno letalo, Douglas DC-9. Po združitvi z beograjsko družbo Interexport se je ponovno preimenovala, po prekinitvi sodelovanja maja leta 1986 pa je prešla na staro ime.

10. septembra 1976 se je zgodila prva večja letalska nesreča te družbe, ko je zaradi trčenja z letalom družbe British Airways nad Zagrebom umrlo 176 ljudi. Razlog za nesrečo so pripisali napaki letalskih kontrolorjev.

V začetku 80-ih let 20. stoletja je Inex-Adria uvedla prve redne polete, kupila letalo McDonnell Douglas MD-80 in postala članica združenja IATA. 1. decembra 1981 se je DC-9, letalo družbe med približevanjem korziškemu letališču v Ajacciu zaletelo v goro St. Pietro, umrlo je 173 slovenskih turistov in 7 članov posadke

Z osamosvojitvijo Slovenije se je podjetje preimenovalo v Adria Airways. Marca leta 1996 se je končal proces delne privatizacije podjetja.

V poznih 90-ih letih prejšnjega stoletja je Adria pričela povezovati Balkanska mesta z Zahodno Evropo preko Ljubljane. Mesta kot so Sarajevo, Skopje, Ohrid in Tirana so bila povezana s Skandinavijo, Združenim Kraljestvom, Nemčijo in Francijo. Po vojni na Kosovem leta 1998, je bila Adria prva, ki je letela v Prištino. Konec leta 2001 so pričeli leteti na liniji Dunaj-Frankfurt. 18. novembra 2004 je Adria Airways postala regionalna članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance.

Marca 2010 je Adria po 20-ih letih odprla progo v Beograd, julija istega leta v Banja Luko, avgusta pa v Marseille. Že konec leta 2010 je Adria pričela iz Prištine direktno leteti v Düsseldorf, Frankfurt in München, poleti 2011 pa še v Bruselj, København in Pariz.

Destinacije

Adria Airways ima 190 tedenskih letov iz Ljubljane na 27 destinacij, večinoma v Evropi.

Iz Ljubljane:

• Albanija
  • Tirana

• Avstrija
  • Dunaj

• Belgija
  • Bruselj (Letališče Zaventem)

• Bosna in Hercegovina
  • Banja Luka
  • Sarajevo (Mednarodno letališče Sarajevo)

• Črna gora
  • Podgorica

• Danska
  • København

• Francija
  • Toulon/Hyères
  • Pariz (Letališče Charles de Gaulle)

• Grčija
  • Atene

• Irska
  • Dublin

• Izrael
  • Tel Aviv

• Kosovo
  • Priština (Mednarodno letališče Priština)

• Republika Makedonija
  • Skopje

• Nemčija
  • Frankfurt
  • München

• Nizozemska
  • Amsterdam

• Poljska
  • Varšava

• Rusija
  • Moskva (Letališče Šeremetjevo)

• Srbija
  • Beograd

• Španija
  • Barcelona
  • Madrid

• Švica
  • Zürich

• Švedska
  • Stockholm (Letališče Arlanda)

• Turčija
  • Istanbul (Letališče Atatürk)

• Ukrajina
  • Kijev (Letališče Boryspil)

• Združeno kraljestvo
  • London (Letališče Gatwick)
  • Manchester

Iz Prištine

• Belgija
  • Bruselj

• 
  • København

• Francija
  • Pariz-Charles de Gualle

• Nemčija
  • Düsseldorf
  • Frankfurt
  • München

• Slovenija
  • Ljubljana

Iz Frankfurta

• Avstrija
  • Dunaj

• Kosovo
  • Priština

• Slovenija
  • Ljubljana

Nesreče

• 19. marec 1972, YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v Adnu (Jemen) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAir-u. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v temno goro poleg letališča.
• 23. november 1974, YU-AJN, v Beogradu je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pisto in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke.
• 30. oktober 1975, YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec.
• 10. september 1976, YU-AJR, trčenje v zraku nad Vrbovcem (Hrvaška) med Hawker Siddeley Tridentom družbe British Airways in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30.
• 1. december 1981, YU-ANA, Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa se je med približevanjem letališču Ajaccio zaletel v goro San Pietro, pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom.

Incidenti

• 1984, YU-AIF, DHC-7 je po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles
• konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup.

Flota

Floto sestavljajo 2 letali Aibus A320, 2 letali Airbus A319, 10 letal Canadair Regional Jet (CRJ) in sicer: 4 letala Canadair Regional CRJ900LR, 6 letal Canadair Regional Jet CRJ200LR. Adria je bila proglašena za najboljšega vzdrževalca letal CRJ.

marec 2010

Tip letala	Št. letal	Sedežev	Registracija	Opombe
Canadair Regional Jet CRJ-200LR	6	48/50	S5-AAD, S5-AAE, A5-AAF, S5-AAG, S5-AAI, S5-AAJ
Canadair Regional Jet CRJ-900LR	4	86	S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO	1 letalo naročeno
Airbus A319-132	2	135	S5-AAP, S5-AAR	1 letalo naročeno
Airbus A320-231	1	180	S5-AAS
Airbus A320-211	1	162	S5-AAT

• 

  Boeing 737-500, London Gatwick

• 

  Bombardier CRJ-200 LR, München

• 

  Airbus, Letališče Jožeta Pučnika

Lastništvo

Lastništvo družbe je razporejeno na:

• Kapitalska družba d.d. (KAD) - 56 %
• Slovenska odškodninska družba d.d. (SOD) - 20 %
• Daimond d.d. - 6.5 %
• Zvon Ena holding - 6 %
• Infond investicijska družba d.d. - 5 %
• NFD investicijski sklad d.d. - 2 %
• Zvon Ena i.d. - 1.5 %
• Zlata moneta d.d. - 1 %
• Uslužbenci in drugi - 2 %

Glej tudi

• Seznam letalskih prevoznikov

Zunanje povezave

• Domača spletna stran Adrie Airways