Adria Airways

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Adria Airways
Adria-airways-logotip.svg
IATA
JP
ICAO
ADR
Klicni znak
ADRIA
Ustanovljen 1961
Matično letališče Letališče Ljubljana
Oskrbuje mesta Letališče Priština
Program pogostih letov Miles & More
Member lounge Senator Lounge
Zveza Star Alliance
Velikost flote 11 + 3
Destinacije 22 + 5
Matično podjetje Kapitalska družba
Sedež podjetja Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem, Zastava SlovenijeSlovenija
Ključni ljudje Mark Anžur (predsednik uprave)
Spletna stran: http://www.adria.si
Inex-Adria, Douglas DC-6B, na letališču La Bourget, leta 1971.
Inex - Adria Douglas DC-9-33 na letališču Frankfurt leta 1976.
Adria Airways, Airbus A320-231, S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.
Adria Airways, DHC-7, na letališču Stuttgart, leta 1989.
Airbus na Letališču Jožeta Pučnika

Adria Airways je največja slovenska letalska družba in članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Sedež podjetja je na Zgornjem Brniku, Cerklje na Gorenjskem. Od leta 2010 opravlja redne in čarterske lete na 31 destinacij v 23 večinoma evropskih držav. Matično letališče družbe je Letališče Ljubljana (Brnik).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1960: Prva leta[uredi | uredi kodo]

Letalska družba je bila ustanovljena Marca 1961 kot Adria Aviopromet. V avgustu je družba kupila dve letali DC-6B od družbe KLM in začela leteti prve komercialne lete z nizozemsko posadko. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961.

Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete in Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Skandinavije na jadransko obalo.

Z odprtjem novega letališča Ljubljana je Adria preselila bazo iz Zagreba v Ljubljano.

Decembra 1968 se je družba združila s srbsko družbo InterExport v Beogradu, tako se je družba preimenovala iz Adria – Aviopromet v Inex-Adria Aviopromet (Inex – Adria Airways. Flota se je znova začela spreminjati.

1970: Letala na reaktivni pogon[uredi | uredi kodo]

V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo McDonnell Douglas DC-9-30 z 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je znova dovoljevala Adrii, da začne delovati na turističnih letih.

Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo LjubljanaBeograd.

Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno.

Leta 1972 je Adria z najetim letalom Douglas DC-8-55 vzpostavila redne lete v ZDA in Kanado. Zaradi nizkega povpraševanja so bili že prihodnje leto ukinjeni.

Povečalo pa se je število turističnih letov, prav tako pa je Adria začela leteti na rednih linijah v Jugoslavijo.

1980: Modernizacija[uredi | uredi kodo]

Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti.

Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala McDonnell Douglas MD-80. Eno izmed teh letal se je kasneje zaletelo v goro na Korziki. Vsi na krovu so bili mrtvi.

V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v Nemčijo in Švico, ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa.

Leta 1984 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo LjubljanaBeogradLarnaca.

Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal Airbus A320. Prav tako so kupili dve novi letali Dash-7 zaradi Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.

Tako je Decembra 1985 Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50 , McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje Inex, postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.

Kmalu je postala tudi članica IATA.

V letu 1989 je v floto prispel prvi A320, le triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal Airbus. Poganjali so ga prvi motorji IAE (IAE Engines).

1990: Nastajanje rednega prevoznika[uredi | uredi kodo]

Ko je Jugoslavija pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na Jadranu. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova Airbusa A320. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na Brniku in poškodovala štiri letala. Novi A320 je bil delno poškodovan zato je odletel v Toulouse na skoraj eno-letno popravilo.

Dobro so bili poškodovani tudi letali Dash-7 in en DC-9-30. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču Klagenfurt in se tako izognila bombardiranju.

Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami.

Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri Airbus A320, štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam.

Adria Airways je postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v Evropo.

Leta 1996 je družba začela dogovore z Lufthanso.

Aprila 1997 je Adria naročila dva nova Bombardier CRJ-200LR z opcijo naročila enega več. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie.

CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR.

2000: Pridobivanje novih trgov[uredi | uredi kodo]

Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na Balkanu z Zahodno Evropo z bazo v Ljubljani. Začeli so leteti v mesta Sarajevo, Skopje, Ohrid in Tirana, in jih povezovati z Skandinavijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo. Ko se je končala vojna na Kosovu je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR.

Maribor je bil leta 2000 povezan z Munichom, vendar le za kratek poletni čas.

Leta 2001 je tudi Adria čutila padanja potnikov, ki so posledica terorističnih napadov 11. septembra 2001.

Julija 2002 je Bombardier Aerospace izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v Evropi, za letala CRJ.

Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov Star Alliance.

Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR.

Eno leto za tem so najeli dve letali Boeing 737-500 (112 sedežev) kot rezultat med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev).

Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali Bombardier CRJ-900, ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR.

Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu.

V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročanje letala CRJ1000 NextGen ter ga spremenili v nakup petih novih CRJ-900 in naredili 3M€ izgubo.

Čez leto dni so podpisali nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319.

Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam.

2010: Novo desetletje[uredi | uredi kodo]

Adria Airways ima od junija 2014 floto 11-ih letal: 1* Airbus A 320 - 231(S5-AAS),2* Airbus A 319 - 132(S5-AAP/S5-AAR),2*Canadair CL-600-2D24 Regional Jet CRJ-900LR(S5-AAK/S5-AAL),4*Canadair CL-600-2D24 Regional Jet CRJ-900LR - NextGen (S5-AAN/S5-AAO/S5-AAU/S5-AAV),2*Canadair CL-600-2B19 Regional Jet CRJ-200LR (S5-AAD/S5-AAG).

CRJ-200 bodo bili večinoma prodani, na rednih linijah se bodo uporabljali CRJ-900 in Airbus A319-132, na čarterjih pa Airbus A320-231 .

Destinacije[uredi | uredi kodo]

Redne destinacije iz Ljubljane[uredi | uredi kodo]

Mesto Država IATA ICAO Letališče
Amsterdam Zastava Nizozemske Nizozemska AMS EHAM Letališče Schiphol
Bruselj Zastava Belgije Belgija BRU EBBR Letališče Bruselj
Kopenhagen Zastava Danske Danska CPH EKCH Letališče Kastrup
Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Istanbul Zastava Turčije Turčija IST LTBA Letališče Atatürk
Łódź Zastava Poljske Poljska LCJ EPLL Letališče Łódź Władysław Reymont
London Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo LGW EGKK Letališče Gatwick
Manchester Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo MAN EGCC Letališče Manchester Poletna
Moskva Zastava Rusije Rusija SVO UUEE Letališče Sheremetyevo
München Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß
Paris Zastava Francije Francija CDG LFPG Letališče Charles de Gaulle
Podgorica Zastava Črne gore Črna Gora TGD LYPG Letališče Podgorica
Praga Zastava Češke Češka PRG LKPR Letališče Václava Havla Praga
Priština Zastava Kosova Kosovo PRN BKPR Mednarodno letališče Priština Drugo letališče
Sarajevo Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina SJJ LQSA Letališče Butmir
Skopje Flag of the Republic of Macedonia Makedonija SKP LWSK Letališče Skopje
Split Zastava Hrvaške Hrvaška SPU LDSP Letališče Split Poletna
Tel Aviv Zastava Izraela Izrael TLV LLBG Mednarodno letališče Ben Gurion Poletna
Tirana Zastava Albanije Albanija TIA LATI Letališče Nënë Tereza
Dunaj Zastava Avstrije Austria VIE LOWW Letališče Schwechat
Varšava Zastava Poljske Poljska WAW EPWA Letališče Chopin
Zürich Zastava Švice Švica ZRH LSZH Letališče Kloten

Redne destinacije iz Prištine[uredi | uredi kodo]

Adria Airways, Boeing 737-500 pred vzletom iz letališča London Gatwick, leta 2005.
Mesto Država IATA ICAO Letališče
Ljubljana Zastava Slovenije Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Matično letališče
Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main
Munich Zastava Nemčije Nemčija MUC EDDM Letališče Franz Josef Strauß

Redne destinacije iz Tirane[uredi | uredi kodo]

Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.
Mesto Država IATA ICAO Letališče
Ljubljana Zastava Slovenije Slovenija LJU LJLJ Letališče Jožeta Pučnika Baza
Frankfurt Zastava Nemčije Nemčija FRA EDDF Letališče Frankfurt / Main Prihodnost

Čarterske destinacije iz Ljubljane[uredi | uredi kodo]

Adria Airways, Airbus A320, S5-AAT, v retro barvah.
Mesto Država IATA ICAO Letališče
Agadir Zastava Maroka Maroko AGA GMAD Letališče Agadir Poletna
Antalija Zastava Turčije Turčija AYT LTAI Mednarodno letališče Antalija Poletna
Kios Zastava Grčije Grčija JKH LGHI Letališče Kios Poletna
Heraklion Zastava Grčije Grčija HER LGIR Letališče Heraklion Poletna
Hurgada Zastava Egipta Egipt HRG HEGN Letališče Hurghada Poletna
Karpathos Zastava Grčije Grčija AOK LGKP Letališče Karpathos Poletna
Kefalonija Zastava Grčije Grčija EFL LGKF Letališče Kefalonija Poletna
Kos Zastava Grčije Grčija KGS LGKO Letališče Kos Poletna
Lesbos Zastava Grčije Grčija MJT LGMT Letališče Mytilene Poletna
Menorka Zastava Španije Španija MAH LEMH Letališče Menorka Poletna
Palma de Mallorca Zastava Španije Španija PMI LEPA Letališče Palma de Mallorca Airport Poletna
Preveza Zastava Grčije Grčija PVK LGPZ Letališče Aktion Poletna
Rhodes Zastava Grčije Grčija RHO LGRP Letališče Rhodes Poletna
Samos Zastava Grčije Grčija SMI LGSM Letališče Samos Poletna
Santorini Zastava Grčije Grčija JTR LGSR Letališče Santorini (Thira) Poletna
Sharm el-Sheikh Zastava Egipta Egipt SSH HESH Mednarodno letališče Sharm el-Sheikh Poletna
Skiatos Zastava Grčije Grčija JSI LGSK Letališče Skiatos Poletna
Tenerife Zastava Španije Španija TFS GCTS Letališče Tenerife South Poletna
Zakintos Zastava Grčije Grčija ZTH LGZA Mednarodno letališče D. Solomos, Zakintos Poletna

Čarterske destinacije iz Prištine[uredi | uredi kodo]

Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.
Mesto Država IATA ICAO Letališče
Verona Zastava Italije Italija VRN LIPX Letališče Verona Villafranca

Flota[uredi | uredi kodo]

Adriina flota februarja 2014. Adria je bila s strani podjetja Canadair, proglašena za najboljšega vzdrževalca CRJ. Vse Airbus poganjajajo IAE V2500 motorji.

Adria Airways, Airbus A319, S5-AAR, med vzletom iz Frankfurta, leta 2011.
Tip letala Št. letal Dobava Sedežev Registracija Opombe
Canadair Regional Jet CRJ-200LR 2 0 48/50 S5-AAD, S5-AAG CRJ 200 S5-AAF (tako kot S5-AAE januarja) bo junija prizemljen, nadomestili ju bosta dve večji letali CRJ-900. S5 - AAE zadnji polet 10.01.2014, S5 - AAF zadnji polet 15.06.2014.
Canadair Regional Jet CRJ-900LR 6 0 86/84 S5-AAK, S5-AAL, NextGen S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV
Airbus A319-132 2 0 144 S5-AAP, S5-AAR Zmogljivost sedežev (prej 135) se je spermenila na 144 (S5 - AAR 12.062014,S5 - AAP 20.06.2014).
Airbus A320-231 1 0 180 S5-AAS

Lastništvo[uredi | uredi kodo]

Status lastništva družbe na dan 5.6.2014:

  • Republika Slovenija - 69,87%
  • DUTB, d.d. - 19,63%
  • Abanka - 4,74 %
  • PDP d.d. - 2,08 %
  • HYPO BANK D.D. - 1,81%
  • UNICREDIT BANKA SLOVENIJE d.d. - 1,76%
  • Ostali - 0,12%

Nesreče[uredi | uredi kodo]

  • 19. marec 1972, YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v Adnu (Jemen) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v temno goro poleg letališča.
  • 23. november 1974, YU-AJN, v Beogradu je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pisto in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke.
  • 30. oktober 1975, YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec.
  • 10. september 1976, YU-AJR, trčenje v zraku nad Vrbovcem (Hrvaška) med Hawker Siddeley Tridentom družbe British Airways in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30.
  • 1. december 1981, YU-ANA, Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa se je med približevanjem letališču Ajaccio zaletel v goro San Pietro, pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom.

Incidenti[uredi | uredi kodo]

  • Leta 1984, YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles,
  • konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]