Zürich

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zürich
Grb
Grb mesta Zürich
Osnovni podatki
Kanton Zürich
Okraj Zürich
Jezik nemščina
Prebivalstvo 366.145 (2004)
Površina 91.88 km²
Nadmorska višina 408 m
Poštna številka 8000-8099
Župan Elmar Ledergerber
Spletna stran www.stzh.ch
Zemljevid
Zemljevid mesta Zürich

Zürich (nemško: Zürich, italijansko: Zurigo) je največje mesto v Švici (št. prebivalstva: 366.145, leta 2004) in je tudi glavno mesto kantona Zürich. Mestna aglomeracija pa šteje okoli 1.300.000 prebivalcev. Mesto je glavno trgovsko in kulturno središče države, splošno priznano kot svetovno mesto. Glede na anketo iz leta 2006 je Zürich mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu.[1]

Ime mesta verjetno izhaja iz keltske besede Turus, ki je bila najdena na nagrobnem napisu iz obdobja rimske okupacije v 2. stoletju. Antično ime za mesto pa je bilo Turicum.

Zemljepis[uredi | uredi kodo]

Slika mesta iz letala

Mesto leži na mestu, kjer se reka Limmat izteka v jezero Zürichsee. Mesto je obkroženo z številnimi hribi, kot so Gubrist, Hönggerberg, Käferberg, Zürichberg, Adlisberg, Öttlisberg. Zemljepisni center mesta je Lindenhof, ki je nizek hrib na zahodnem bregu Limmata, okrog 700 metrov severno od izliva reke v jezero. Mesto se je razširilo preko svojih naravnih hidrografskih meja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zürich

V rimski dobi je bil Turicum prostor za zbiranje davkov na meji med Gallio Belgico in Rætijo za blago prepeljano po reku Limmat. Karolinški dvorec je prvič omenjen leta 835. Na mestu rimske palače ga je zgradil vnuk Karla Velikega, Ludvik Nemški. Ludvik je leta 853 osnoval opatijo Fraumünster za svojo hčerko Hildegard. Benediktanskem samostanu je daroval zemljišča Züricha, Kantona Uri, in Albiške gozdove ter postavil samostan pod njegovo upravo.

Leta 1045 je kralj Henrik III. podelil samostanu pravice organiziranja tržnic, pobiranja davkov in kovanja denarja, s čemer je predstojnica samostana efektivno postala vladarica mesta.

Zürich je postal »neposredno državen« (reichsunmittelbar) leta 1218, ko je izumrla rodbina Zähringer. Do leta 1230 je okoli njega nastalo mesto, ki je obsegalo 38 hektarjev. Cesar Friderik II. je leta 1234 predstojnici samostana podelil vojvodski naziv. Vojvodinja je imenovala župane in pogosto naročala kovanje denarja meščanom. Politična moč samostana pa je skozi 14. stoletje polagoma padala zaradi vzpostavitve cehovskega pravilnika (Zunftordnung) Rudolfa Bruna leta 1336. Brun je postal tudi prvi neodvisni župan, t.j. župan, ki ga ni imenovala vojvodinja.

Zürich se pridružil Švicarski Konfederaciji (ki je bila takrat dokaj svobodna konfederacija de facto samostojnih držav) kot 5. članica leta 1351. Zaradi vojne za toggenborško ozemlje je bil izključen iz konfederacije. Po porazu leta 1446 je bil ponovno sprejet v konfederacijo leta 1450.

Murerplan leta 1536

Ulrich Zwingli je začel reformacijo v Švici, ko je opravljal službo glavnega župnika v Zürichu. V mestu je živel od leta 1484 do svoje smrti leta 1531.

Leta 1839 se je mesto po Züriputschu, 6. september, podredilo zahtevam svojih sosed. Večji del obrambnega zidu ,ki je obkrožal mesto in je bil zgrajen v 17.stoletju je bil porušen. Züriški sporazum med Avstrijo, Francijo in Sardinijo je bil tu podpisan leta 1859.

Od leta 1847 je ti. Spanisch-Brötli-Bahn, prva železnica na švicarskem teritoriju, spojila Zürich z Badnom, z izgradnjo züriške glavne železniške postaje kot začetek švicarske železniške mreže. Današnja zgradba glavnega kolodvora nosi letnico 1871.

Grb[uredi | uredi kodo]

Nosač züriškega praporja

Modrobeli grb Züricha se prvič dokazano omenja leta 1839, izhaja pa iz modrobelih praporjev, ki so bili v uporabi že od leta 1315. Prvi zanesljiv opis praporja s temi barvami je iz leta 1434. V grbu ga ob straneh podpirata dva leva. Rdeči Schwenkel na vrhu praporja se razlaga različno. Za meščane je to znak časti, ki jim jo je podelil Rudolf I. Habsburški, sosedi pa so se mu posmehovali, češ da obeležuje izgubo praporja v Winterthurju leta 1292. Ta prapor se danes uporablja tako za mestni grb, kot tudi za grb kantona.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkve[uredi | uredi kodo]

  • Grossmünster (vêlika katedrala) - blizu jezera v starem delu mesta, kjer je služboval Zwingli; prvi del zgrajen okoli leta 820, Karel Veliki jo je proglasil za cesarsko cerkev.
  • Fraumünster (katedrala naše gospe) - na nasprotni strani reke Limmat; prvi del je bil zgrajen pred letom 874, romanski zbor dograjen med leti 1250 in 1270, Marc Chagall dodal vitraž. V celoti obnovljena leta 2004.
  • St. Peter - nižje po reki od Fraumünstra, v starem delu mesta. Ima uro z največjo številčnico v Evropi.

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Jezero Zürich

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Sedež banke UBS AG

Zürich je trgovsko središče Švice in v mestu imajo sedež UBS, Credit Suisse, Swiss Re ter mnoge druge finančne organizacije. Na račun skrivnostnosti švicarskih bank je Zürich tudi središče priobalnega ladjedelništva. Sektor financ prispeva četrtino vse ekonomije mesta. Prav tako ima v mestu sedež švicarska borza.

Pomembnejša podjetja s sedežem v Zürichu:

Banke[uredi | uredi kodo]

Eletrotehnika[uredi | uredi kodo]

Zavarovalništvo[uredi | uredi kodo]

Telekomunikacije[uredi | uredi kodo]

Izobrazba in raziskave[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Grossmünster in reka Limmat
  • Street Parade
  • Sechseläuten, spomladanski cehovski festival
  • Mednarodni züriški gledališčni festival, ena najpomembnejših prireditev scenske umetnosti.
  • Kunst Zürich, mednarodni umetniški sejem, ki združuje mlade umetnike z že uveljavljenimi.
  • Weltklasse Zürich, atletski miting [8]
  • freestyle.ch, eden največjih t.i. »freestyle« dogodkov v Evropi [9]

Transport[uredi | uredi kodo]

Tramvaj v Zürichu

Zürich je središče železniškega, cestnega in zračnega prometa. V mestu je več železniških postaj, med njimi so večje glavni züriški kolodvor, Zürich Oerlikon, Zürich Stadelhofen in Zürich Altstetten. Cisalpinski, InterCity Ekspresni, pa tudi TGV vlaki ustavljajo v Zürichu.

Skozi mesto potekajo avtoceste A1, A3 in A4. A1 poteka na zahod proti Bernu in Ženevi ter vzhodno proti St. Gallenu; A4 povezuje mesto na sever s Schaffhausnom, A3 pa poteka severozahodno proti Baslu in jugovzhodno ob Züriškem jezeru ter jezeru Walen proti Sargansu.

Manj kot 10 kilometrov od centra mesta, v Klotenu, je pomembno mednarodno letališče. V bližnjem Dübendorfu je tudi vojaško letališče.

Mesto in preostanek kantona prepreda mreža javnega prometa (ZVV), ki je ena od najgostejših na svetu. Vključuje tri oblike javnega prevoza: S-Bahn (lokalna železnica), tramvaje in avtobuse. Nobena točka v ožjem mestnem središču ni oddaljena več kot 150 metrov od najbližje postaje. Poleg javnega prevoza vozijo še čolni po jezeru in rekah, vzpenjače in žičnica, ki vodi od Aldiswila do Felsenegga. Zürich ima enotno vozovnico za vsa sredstva javnega prevoza.

Hoteli[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]