Ženeva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ženeva
Grb
Grb mesta Ženeva
Osnovni podatki
Kanton Ženeva
Okraj -
Jezik francoščina
Prebivalstvo 185.073 (2005)
Površina 15.86 km²
Nadmorska višina 375 m
Poštna številka 1200
Župan André Hediger
Spletna stran www.ville-ge.ch
Zemljevid
Zemljevid mesta Ženeva

Ženeva (francosko Genève [ʒənɛv], nemško Genf [gɛnf], italijansko Ginevra, retoromansko Genevra) je drugo največje mesto v Švici. Leži ob Ženevskem jezeru (francosko: Lac Léman), tam kjer Rona izteka iz jezera. Mesto Ženeva je tudi glavno mesto kantona Ženeva. Šteje 185.526 prebivalcev (2004), s predmestji, ki se razprostirajo celo v Francijo, pa šteje kar 645.000 prebivalcev (2000). Mesto je dobilo velik mednarodni ugled zaradi številnih mednarodnih organizacij, ki imajo tu sedež, kot npr. Urad Združenih narodov v Ženevi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rue de la Croix-d'Or, ena od glavnih ulic Ženeve.

Ženeva je bilo ime enega od keltskih naselij. Ime Genava (ali Genua), ki prihaja iz latinščine se je prvič pojavil v spisih Julija Cezarja, v De Bello Gallico oz. v njegovih komentarjih o Galskih vojnah. Ime mesta je enakega izvora kot tudi ligursko mesto Genua (današnja Genova). V času rimskega osvajanja je mesto postalo Provincia Romana.

V 9. stoletju je Ženeva postala glavno mesto Burgundije. Kljub uradnem vladanju Burgundijcev, Francozov in cesarjev Svetega Rimskega Cesarstva, so mestu vladali škofje vse do Reformacije, ko je mesto postalo republika.

Zaradi delovanja reformatorja Jeana Calvina je Ženeva postala znana kot protestantski Rim. V 16. stoletju je bilo mesto središče kalvinizma. Katedrala sv. Pierra, ki je danes znana kot stari del mesta, se je v tem času imenovala cerkev Jeana Calvina. Veliko protestantskih učenjakov si je v Ženevi našlo zatočišče pred preganjanjem Mary I., ki je v tem času vladala Angliji. Med preganjanimi je bil tudi William Whittingham, ki je skupaj z Milesom Coverdaleom, Christopherjem Goodmanom, Anthonyem Gilbyem, Thomasom Sampsonom in Williamom Coleom prevedel takoimenovano Ženevsko Biblijo.

Edan od glavnih dogodkov v Ženevski zgodovini je Eskalada. Za prebivalce Ženeve je Eskalada simbol njihove neodvisnosti. Eskalada (»merjenje zidov«) označuje zadnji poskus Savoja v seriji napadov, v 16. stoletju, da bi pripojili Ženevo k svojem ozemlju. Zadnji napad se je zgodil v noči med 11. in 12. januarjem leta 1602. V spomin na ta dogodek vsako leto organizirajo v starem delu mesta množične predstavitve in slavnostno parado s konji, topovi in vojaki oblečeni v uniforme tistega časa.

Ženeva (uradno: Kanton in republika Ženeva) je postala švicarski kanton leta 1815.In je tudi zelo drago, ter prestižno mesto.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Ženeva je sedež ene od najstarejših univerz na svetu. Ženevska univerza je bila ustanovljena leta 1559. Danes pa je znana kot najprestižnejša diplomatska šola za mednarodne odnose.

Mednarodne organizacije[uredi | uredi kodo]

Ženeva je sedež mnogim mednarodnim organizacijam, med najpomembnejšimi pa je Urad Združenih narodov v Ženevi. Druge mednarodne organizacije, ki še delujejo v Ženevi pa so:

Urad Združenih narodov v Ženevi
Pogled na mesto z znamenitim vodometom

Ženeva je bila sedež »Lige narodov« od 1919 do njenega propada leta 1946.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Mnoga mednarodna podjetja imajo glavne sedeže njihovih podjetij za evropski trg v Ženevi, kot naprimer Procter & Gamble, Serono, Firmenich in Givaudan.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]