Žičnica

Za druge pomene glej Žičnica (razločitev).

Kabinska žičnica na Pohorju.

Krožna kabinska žičnica.

Žičnica je prometna naprava za prevoz oseb ali tovora iz doline na goro ali vrh pobočja ali obratno preko težko prehodnih terenov, pri katerem se breme pomika po viseči jekleni vrvi napeti med postajama in podprti z nosilnimi stebri (ali brez njih).

Žičnico navadno poganja močan elektromotor, ki preko sistema zobnikov obrača pogonsko kolo, okoli katerega je speljana nosilna vrv in na ta način vrv poganja. Na vmesnih točkah je jeklenica lahko napeljana čez nosilne stebre (npr. žičnica na Vogel), ali pa je jeklenica vpeta samo med spodnjo in zgornjo postajo - nihalka (npr. žičnica na Veliko planino). Motor se lahko nahaja na zgornji ali spodnji postaji (lahko tudi na obeh - večje žičnice). Če je motor na zgornji postaji, to pomeni večji izkoristek moči (zaradi gravitacijske sile). Napenjanje lahko opravljajo uteži, pri novejših napravah pa hidravlika. Na vlečni jeklenici so pritrjene kabine (gondole), sedeži ali razni pripomočki za prevoz tovora, ki se premikajo po mirujoči nosilni jeklenici, (žičnica z dvema jeklenicama, eno nosilno in eno vlečno), ali pa se premikajo skupaj z jeklenico (fiksna krožna žičnica).

Razdelitev

Žičnica na Srđu, Dubrovnik - Hrvaška.

Žičnice se delijo na žičnice za prevoz ljudi - osebne - in na žičnice za prevoz tovora - tovorne žičnice.

Osebne žičnice

Iz žičnice je pogosto lep razgled na okolico.

Osebne žičnice so namenjene za prevoz ljudi, predvsem turistov, delijo se na:

• Funitel
• 3S žičnice
• 2S žičnice
• nihalke
• Gondole
• Funiforje
• krožnokabinske žičnice
• TMX-e(kabinca, sedež)
• sedežnice (1-8 sedežev)
• vlečnice (sidrne, vlečnice s krogci ali s podobnimi pripomočki - oprijemala)
• grupirane žičnice (z navadno 3 kabinami skupaj)
• žičnice s košarami (za 1-2 osebi)

Tovorne žičnice

Tovorne žičnice so namenjene za prevoz rude iz rudnikov ali lesa iz gozdov in opreme za oskrbo planinskih koč. Tovorne žičnice delimo na:

• rudniške žičnice
• gozdne žičnice
• težnostna žičnica (gozdna spuščalka)

Opis

Krožnokabinska žičnica

• primer: dostopna žičnica na Krvavec
• potniki se prevažajo v več kabinah, ki se navadno odklopijo iz vlečne vrvi, v postajah pa jih po tirih poganjajo posebna kolesa.
• visoke hitrosti - cca 6 m/s oz. 21,6 km/h
• dolžina: od 0,5 km - 6 km in več

Nihalka

• primer: dostopna žičnica na Veliko planino
• potniki se prevažajo v 1-2 kabinah (za več oseb - do 200)
• visoke hitrosti - cca 9 km/h oz. 32,4 km/h
• dolžina: 1 - 3 km in več

Sedežnica

Sedežnici Njivice I in II na Krvavcu.

• primer: enosedežnica Gospinca na Krvavcu
• več sedežev 50 - 200 (lahko več ali manj)
• sedeži z varovali za 1 - 8 oseb
• delimo jih na fiksne in odklopne
  • fiksne sedežnice se ne odklopijo iz vlečne vrvi in imajo stalno enako hitrost (cca 2,7 m/s oz. 9,7 km/h). Uporabljajo se za krajše razdalje (max. 1700 m)
  • odklopne sedežnice se odklopijo iz vlečne vrvi - na postajah se hitrost zmanjša zaradi udobnejšega in varnejšega vstopanja in izstopanja (max. hitrost cca 5 m/s oz. 18 km/h). Uporabljajo se za različne razdalje (500 m - 3 km in več).

Smučarska vlečnica

• primer: vlečnica Mojca 2 v Kranjski Gori
• smučarji drsijo po podlagi, vlečejo jih propomočki, t.i. sidra (2 osebi) ali krožniki (1 oseba)
• uporabljajo se tudi nizkovrvne vlečnice (za začetnike)
• dolžina: nizkovrvne do 100m; sidra ali krožniki 100 - 1000 m in več (izjemoma)
• hitrost: 0,5 - 3 m/s oz. 1,8 - 10,8 km/h

Grupirana žičnica

• nekaj (do 5) kabin za 4-8 oseb skupaj
• različica se ni obdržala

Žičnica s košarami

• podobno krožnokabinski žičnici
• namesto kabin so nameščene košare za 2 osebi
• navadno fiksne naprave s hitrostjo sedežnic (do 3 m/s)

Žičničarstvo v Sloveniji

Intenzivno postavljanje žičnic v Sloveniji se je začelo v 60. letih 20. stoletja in traja še danes. Prva sedežnica, postavljena v Sloveniji, je sedežnica Habakuk na Mariborskem Pohorju. Postavljena je v letu 1952. Prvo vlečnico so leta 1947 postavili v Črnem vrhu nad Jesenicami. Prva nihalka v Sloveniji je postavljena leta 1963, in sicer na Veliko Planino (posebnost: pogon potopljene ruske podmornice). Prvo krožnokabinsko žičnico so leta 1957 postavili na Mariborskem Pohorju. Prvo kombinirano žičnico v Sloveniji so leta 1958 postavili na Krvavec (imela je 40 dvojnih sedežev in 20 kabin za dve osebi) - bila je odklopnega tipa.

Lestvica pogostosti žičnic v Sloveniji:

• 1. mesto smučarska vlečnica
• 2. mesto dvosedežnica
• 3. mesto fiksna štirisedežnica
• 4. mesto enosedežnica
• 5. mesto odklopna šestsedežnica
• 6. mesto odklopna štirisedežnica
• 7. mesto nihalne kabinske žičnice

Proizvajalci

Vidnejši proizvajalci žičnic sedanjega časa

• Leitner
• Doppelmayr
• Poma (postavljan predvsem v Franciji)

Vidnejši (še preostali) proizvajalci preteklega časa

• Graffer (eden najpogostejših proizvajalcev, ki je v dobi 1970 - 1990 postavljal v Sloveniji
• Yan Lifts (predvsem v Ameriki) - znan po pogostih nesrečah in sedežih brez varoval
• Girak (kasneje Girak Garaventa)
• Von Roll
• Agudio
• Metalna Maribor
• Tomos (motorji za predvsem vrvne žičnice)