Planinska koča
Planinska koča je gostišče in prenočišče v gorah in služi obiskovalcem gora kot prostor za počitek po prehojeni poti. Pogosto je tudi obveščevalna točka Gorske reševalne službe – GRS. Na območju Slovenije je 176 planinskih domov, koč, zavetišč in bivakov, ki jih praviloma upravljajo planinska društva.
Planinske koče in domovi se delijo na tri kategorije od I. do III. in so glede na lokacijo: visokogorske, sredogorske in nižinske. Glede na velikost objekta in dostopnost, ima koča kuhinjo in jedilnico v kateri je pogosto peč v pritličju, v zgornjem nadstropju pa ležišča (skupna, v večjih kočah tudi sobe). Sanitarije so bodisi v objektu bodisi zunaj njega. Za odplake je poskrbljeno bodisi z biloškimi čistilnimi napravami ali suhimi stranišči, marsikje pa za to poskrbi narava, kar predstavlja predvsem v kraškem svetu velik okoljski problem. Oskrba z vodo je običajno kapnica, redko ima koča svoje vodno zajetje, za elektriko skrbi agregat na nafto, v novejšem času vse bolj tudi sončna in vetrna energija. Peč za ogrevanje se kuri na drva.
Najstarejša planinska koča v Sloveniji je Koča na Klemenči jami (1208 m) na Klemenškovi planini pod severnim ostenjem Krofičke nad Logarsko dolino. Kočo so leta 1954 uredili solčavski planinci iz stare pastirske koče, ki je bila zgrajena leta 1832.
Vir [uredi]
- Jože Dobnik: Vodnik po planinskih postojankah v Sloveniji, Planinska založba Slovenije, Ljubljana 1989, 182
