Velika planina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Velika Planina
Velika planina is located in Slovenija
Velika Planina
Velika Planina
Lokacija v Sloveniji
Koordinati: 46°17′49″N 14°39′7″E / 46.29694°N 14.65194°E / 46.29694; 14.65194
Država Flag of Slovenia.svg Slovenija
Regija Gorenjska
Občine Kamnik
Površina
 • Skupno 5,61 km2
Nadmorska višina 1,611 m
Prebivalstvo (2002)
 • Skupno 4
[1]
Stanovi na Mali planini
Mala planina, v sredini zgoraj Čurnuška koča
Velika planina - stanovi in napajalna mlaka, v ozadju kapela Marije Snežne

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se rapzrostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Človek je bil na Veliki planini navzoč že v prazgodovinskem času, na kar opozarjajo arheološke najdbe. Pastirji pa so planino naselili v srednjem veku, na kar opozarja najdeni in raziskani tloris do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja, ki je po merah in obliki skoraj identičen s sedanjo »Preskarjevo bajto«.

»Preskarjeva bajta«, ki stoji na robu planšarskega naselja na Veliki planini, se s svojo značilno ovalno streho, do tal pokrito s šinklni (skodlami), brez oken in vrat in dimnika ter s kamnitimi lopniki, že od zunaj razlikuje od sosednjih modernejših koč. Bajta, takšna kot je sedaj, je bila postavljena po koncu druge svetovne vojne, kajti nemški okupatorji in domobranci so v zimi 1944/1945 požgali vse pastirske koče na planini, vključno s kapelico Marije Snežne, postavljene leta 1938 po načrtih arhitekta Plečnika. Kapelica je bila ponovno postavljena 1988 po predlogi velikega ljubitelja Velike planine arhitekta Kopača.

Med etnografske značilnosti Velike planine pa poleg pastirskih koč in raznovrstnih lesenih izdelkov za vsakdanjo rabo (žlice, noži, zajemalke različnih oblik, šprudle, ogrinjala za zaščito pred dežjem itd.) sodijo tudi trniči, to je posušen hruškasto oblikovan sir.

Na Veliki planini se je v zimi 1931-1932 pričela nova oblika zimskega turizma, tako imenovano »bajtarstvo«, to je najem pastirske koče v času, ko se na planini ni pasla živina. Prvi najemnik in začetnik je bil Rajko Gregorc.

Leta 1963 je podjetje Ljubljana transport odkupilo tuje deleže pri investiciji za izgradnjo nihalke na Veliko planino, ki je bila predana svojemu namenu 13. septembra 1964. Leta 1966 sta se podjetju pridružila hotel Šimnovec in gostišče Zeleni rob, podjetje pa ju je dokončno odkupilo dve leti kasneje. Kmalu zatem se je pričelo tudi širjenje smučišča s postavitvijo novih vlečnic.

Tako je danes Velika planina letno in zimskošportno središče z gondolsko žičnico, dvosedežnico, vlečnicami, gostišči in planinskimi domovi ter zasebnimi turističnimi kočami, zgrajenimi po vzoru pastirskih stanov.

Naselje[uredi | uredi kodo]

Velika planina je tudi eno izmed naselij v občini Kamnik, po popisu prebivalstva 2002 so na planini stalno prebivali štirje prebivalci.

Smučišče[uredi | uredi kodo]

Pozimi v času ugodnih snežnih razmer na delu Velike planine obratuje smučišče. Ker na planini ne sme biti umetnega zasneževanja, je smučišče z dolžino 6 kilometrov prog odvisno od snežnih padavin.

Smučarske naprave[uredi | uredi kodo]

vrsta naprave ime naprave leto izgradnje
nihalka Velika planina 1964/2011
dvosedežnica Šimnovec 2000
vlečnica Purman 1972
vlečnica Jurček 1979
vlečnica Zeleni rob 1989
vlečnica Tiha 1 1972
vlečnica Tiha 2 1972
vlečnica Tiha 8 1973

Dostopi[uredi | uredi kodo]

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 46°17′47.13″N 14°39′24.45″E / 46.296425°N 14.6567917°E / 46.296425; 14.6567917