Velika planina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Za druge pomene glej Velika planina (razločitev).

Stanovi na Mali planini

Mala planina, v sredini zgoraj Čurnuška koča

Velika planina - stanovi

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se rapzrostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo govedi.

Človek je bil na Veliki planini navzoč že v prazgodovinskem času, na kar opozarjajo arheološke najdbe. Pastirji pa so planino naselili v srednjem veku na kar opozarja najdeni in raziskani tloris do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja, ki je po merah in obliki skoraj identičen s sedanjo »Preskarjevo bajto«.

»Preskarjeva bajta«, ki stoji na robu planšarskega naselja na Veliki planini se s svojo značilno ovalno streho do tal pokrito s šinklni (skodlami), brez oken in vrat in dimnika ter s kamnitimi lopniki že od zunaj razlikuje od sosednjih moderjnejših koč. Bajta takšna kot je sedaj je bila postavljena po koncu druge svetovne vojne kajti nemški okupatorji in domobranci so v zimi 1944/1945 požgali vse pastirske koče na planini vključno s kapelico Marije Snežne postavljene leta 1939 po načrtih arhitekta Plečnika. Kapelica je bila ponovno postavljena 1988 po predlogi velikega ljubitelja Velike planine arhitekta Kopača.

Med etnografske značilnosti Velike planine pa poleg pastirskih koč in raznovrstnih lesenih izdelkov za vsakdanjo rabo (žlice, noži, zajemalke različnih oblik, šprudle, ogrinjala za zaščito pred dežjem itd.) sodijo tudi trniči, to je posušen hruškasto oblikovan sir.

Na Veliki planini se je v zimi 1931-1932 pričela nova oblika zimskega turizma, tako imenovano "bajtarstvo", to je najem pastirske koče v času, ko se na planini ni pasla živina. Prvi najemnik in začetnik je bil g. Rajko Gregorc. Danes je Velika planina letno in zimskošportno središče z gondolsko žičnico, sedežnico, vlečnicami, gostišči in planinskimi domovi ter zasebnimi turističnimi kočami zgrajenimi po vzoru pastirskih stanov.

Velika planina je tudi eno izmed naselij v občini Kamnik, po popisu prebivalstva 2002 so na planini stalno prebivali 4. prebivalci.