Kamnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kamnik
Kamnik is located in Slovenija
Kamnik
Kamnik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′33.88″N 14°36′39″E / 46.2260778°N 14.61083°E / 46.2260778; 14.61083Koordinati: 46°13′33.88″N 14°36′39″E / 46.2260778°N 14.61083°E / 46.2260778; 14.61083
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Kamnik
Nadmorska višina 380,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 12.197
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1241 Kamnik
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kamnik - Mestno jedro
Lokacija Občina Kamnik
RKD št. 213 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 15. november 1986
Kamnik - Predmestje Novi trg
Lokacija Občina Kamnik
RKD št. 14472 (opis enote)[2]
Kamnik

Kamnik (izgovorjava ) je mesto južno od Kamniško-Savinjskih Alp in središče istoimenske občine Kamnik v Republiki Sloveniji

Staro mesto Kamnik je upravno, kulturno, turistično (plavalni bazen, lov, ribolov, planinski izleti, muzeji, galerije, izleti do razvalin Starega gradu, izleti k izviru Kamniške Bistrice, žičnica na Veliko planino) in industrijsko (kemična, kovinska, tekstilna, pohištvena in prehrambena industrija) središče pod južnimi obronki kamniških Alp. Mesto se je razvilo na robu kotline ob izhodu reke Kamniške Bistrice iz ozke doline. Tu je tudi stičišče cest med Ljubljansko kotlino preko prelaza Kozjak v Celjsko kotlino ali pa preko prelaza Črnivec v Zgornje Savinjsko dolino ter poti, ki potekajo vzdolž obronkov Karavank in Kamniških Alp z zahoda. V mestu se prav tako zlivata reki Nevljica in Kamniška Bistrica.

Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Center mesta - Samčev Predor
Rojstna hiša Rudolfa Maistra

Kraj Kamnik, omenjen leta 1061, je konec 12. stoletja postal trg in okoli leta 1220 mesto. Tu so bavarski grofje Andeški kovali denar. V 13. stoletju so mesto obzidali in postavili več stolpov. Nekaj časa je bil Kamnik glavno mesto dežele Kranjske, pozneje pa poleg Ljubljane najvplivnejše deželno mesto. Imel je razvito kovaško in nožarsko obrt ter valjalnico suknja; od 14. stoletja je bil sedež deželnega sodišča. Kot srednjeveško trgovsko središče je začel propadati v 17. stol., ko so opustili prometno pot po Tuhinjski dolini; mesto so prizadeli potres in požari. V času Ilirskih provinc je oživela obrt (fužinarstvo, usnjarstvo, krznarstvo, lončarstvo, kamnoseštvo, stavbarstvo), v drugi polovici 19. stol. se je začela razvijati industrija. Leta 1853 je bila ustanovljena smodnišnica, 1857 je začela delati cementarna v Mekinjah in leta 1896 tovarna kovinskih izdelkov Špalek. Po izgradnji železniške proge Ljubljana-Kamnik leta 1891 se je mesto uveljavilo kot klimatsko zdravilišče po Kneippovem načinu zdravljenja.

Med vojnama se je močno razvila zlasti industrija: nastale so tri tovarne za predelavo lesa; najbolj znana je bila pohištvena tovarna Stol, razvila se je smodnišnica, na novo so začele delati tovarne kovinskih izdelkov Titan, Usnjarna Kamnik, tovarna gorčice in konzerv Eta ter tekstilna tovarna Svilanit. V samostojni Sloveniji je industrija stagnirala. Več tovarn so zaprli.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Turizem[uredi | uredi kodo]

V srednjem veku je bil Kamnik center obširnih kranjskih ozemelj znane bavarske plemiške družine. Je eno najstarejših slovenskih mest, ki turiste privablja s skrbno obnovljenimi zgodovinski objekti in urejenimi hišami starega mestnega jedra. Znamenitosti mesta sta Mali grad in Stari grad, pomembno kulturno vrednost pa ima tudi knjižnica frančiškanskega samostana (okrog 10.000), ki jo je v zadnjih letih svojega življenja uredil prof. Jaro Dolar. V gradu Zaprice je muzej, pred njim pa je eden starejših slovenskih muzejev na prostem.

Terme Snovik[uredi | uredi kodo]

Terme Snovik se nahajajo v Tuhinjski dolini ob cesti med Kamnikom in Celjem. Nahaja se v eni od stranskih dolin v naročju Kamniško-Savinjskih Alp oddaljeno od Kamnika 9 km. Govorice o zdravilni vodi, ki naj bi se nahajala v Snoviku, so prebivalce okoliških vasi vznemirjale že od preloma prejšnjega stoletja naprej. Domačini so pogosto hodili k prosto iztekajoči se vodi pri Kovaču namakat noge in roke. Mnogi so jo odnašali domov za pitje, ker se je kmalu razširil glas, da blagodejno deluje na prebavo.

Zgodovina Term Snovik[uredi | uredi kodo]

Leta 1953 so se začele prve analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode. Tako je bilo v obdobju štiridesetih let na območju vasi Vaseno in Snovik postavljenih 15 raziskovalnih vrtin za črpanje termalne vode. Kasneje sta bili narejeni še dve vrtini v vasi Potok. Iz njih je po 1 km dolgem cevovodu speljana voda do lokacije Term. Voda, ki pride na površje ima 30,6 °C. Strokovnjaki, ki so opravili fizikalno-kemične analize termalne vode, so ugotovili, da gre za visoko kvalitetno pitno vodo. Odkrili so, da je zelo bogata z magnezijem in kalcijem. Leta 1994 je bil postavljen prvi poskusni bazen. Junija 2001 se je odprl zunanji termalni bazen s preko 500 m2 vodnih površin. Julija 2003 se je postavil nov zunanji bazen.

Kamniška Bistrica[uredi | uredi kodo]

Kamniška Bistrica je levi pritok Save, ki se vanjo izliva pod Beričevim pri Ljubljani. Izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na višini 590 metrov in teče pretežno po apnenčastem ozemlju Bistriške ravnine. Dolga je 32,8 kilometra, njeno porečje pa obsega 535 km², povprečni pretok znaša 20,9 m³/sek.

Med naravnimi znamenitostmi izstopajo do 20 metrov globoka korita Malega in Velikega Predoslja, ki sta nastala zaradi hitrega vrezovanja reke v apnenec.

Gospodarsko izkoriščanje[uredi | uredi kodo]

Na Kamniški Bistrici in njenih Mlinščicah je bila nekdaj močno razvita obrt (kovaška, žebljarska in usnjarska ter mnogi mlini in žage). Danes obratuje le še Kraljev mlin v Radomljah in pa tri manjše vodne elektrarne. Bistrica je v zgornjem toku še bogata z ribami, v spodnje toku pa je zaradi onesnaženosti osiromašena.

Večji pritoki[uredi | uredi kodo]

Črna v Stahovici in Nevljica v Kamniku z leve ter Pšata z desne strani. V Bistrico se na levi strani izliva še kanal radomeljske Mlinščice in na desni homška Mlinščica.

Arboretum Volčji Potok[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Arboretum Volčji Potok.

Arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. Arboretum v Volčjem Potoku je v osnovi botanični vrt za lesnate rastline, edini tovrstni v Sloveniji. Nahaja se nekaj kilometrov južno od mesta Kamnik v Volčjem Potoku.

Posebnost Arboretuma je, da je bil že od začetka oblikovan kot park, ki je namenjen javnosti. Njegovi ustvarjalci so zbirke rastlin uporabili kot gradivo za raznolike parkovne prizore. Drevnino so izbirali po njeni okrasni vrednosti in uporabnosti na vrtu in v parku. Arboretum je spomenik državnega pomena.

Rojeni v Kamniku[uredi | uredi kodo]

Znani Kamničani[uredi | uredi kodo]

Partnerske občine[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 213". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14472". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]