1945

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1910.  1920.  1930.  - 1940. -  1950.  1960.  1970.
Leta:	1942 1943 1944 - 1945 - 1946 1947 1948
Leto 1945 po področjih	Film - Književnost - Glasba - Politika - Šport - Znanost
Ljudje	Rojstva - Smrti
Ustanove	Ustanovitve - Ukinitve

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Vsebina 1 Dogodki 2 Rojstva 3 Smrti 4 Nobelove nagrade

[uredi] Dogodki

• 15. april - Britanske enote osvobodijo koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen
• 28. april - Italijanski partizani ubijejo Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci
• 2. maj -
  • enote jugoslovanske 4. armade se po hudih bojih med Reko in Snežnikom prebijejo čez Mašun v Ilirsko Bistrico in skupaj z 9. korpusom NOV Slovenije osvobodijo Trst.
  • po 16 dnevnem obleganju Berlina Sovjetska Rdeča armada zasede nemško glavno mesto.
• 6. maj

• protifrancoska vstaja v Damasku
• Admiral Dönitz ukaže nemškim podmornicam vrnitev v baze

• 8. maj - britanska 8. armada skupaj s slovenskimi partizanskimi enotami in motoriziranim odredom jugoslovanske 4. armade pride na Koroško in Celovec.
• 9. maj
  • general Alexander Löhr, poveljnik nemške armadne skupine E pri Topolšici podpiše brezpogojno vdajo nemških zasedbenih sil, formalni konec 2. svetovne vojne v Sloveniji in Evropi
  • enote slovenske partizanske vojske v zgodnjih jutranjih urah vkorakajo v osvobojeno Ljubljano
• 13. maj - Nemške enote na Češkoslovaškem položijo orožje
• 15. maj - zadnja bitka 2. svetovne vojne v Evropi na Poljani pri Slovenj Gradcu
• 16. maj - v Nemčiji so aretirajo člane nemške vlade, ki jo je po Hitlerjevem samomoru sestavil admiral Doenitz
• 23. maj
  • Winston Churchill odstopi z mesta predsednika vlade Velike Britanije
  • ameriška letala so pričela z uničijočim bombardiranjem Tokia
• 26. junij - v San Franciscu so predstavniki 50 držav podpisali listino Organizacije združenih narodov
• 16, julij - Američani so poskusno sprožili eksplozijo prve atomske bombe v oporišču Alamogordo v Novi Mehiki
• 17. julij - v Potsdamu se je začelo vrhunsko srečanje treh velesil ZDA (Postdamska konferenca), Velike Britanije in Sovjetske zveze, kjer so se Truman, Churchill in Stalin sprejeli sklep o povojni Nemčiji
• 25. julij - po končani vojni so Nemčijo razdelili na štiri cone: ameriško, francosko, britansko in sovjetsko
• 2. avgust - v Potsdamu se je končalo vrhunsko srečanje zmagovitih držav v drugi svetovni vojni
• 6. avgust - ameriški bombnik B-29 je prvič odvrgel atomsko bombo na japonsko mesto Hirošimo. Eksplozija bombe je zahtevala po podatkih japonskega Rdečega križa 245.000 smrtnih žrtev in 150.000 ranjenih. Posledice žarčenja pa se občutijo še danes
• 9. avgust - Američani so odvrgli še drugo atomsko bombo na Japonsko, tokrat so razrušili Nagasaki, kjer je umrlo okrog 74.000 ljudi, več kot 40.000 pa je bilo poškodovanih
• 10. avgust - Japonska je zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s pogojem, da cesar obdrži prestol
• 14. november - v Nürnbergu so se pred mednarodnim sodiščem pričla sojenja proti vojnim zločincem iz druge svetovne vojne

[uredi] Rojstva

• 6. februar - Robert Nesta »Bob« Marley, jamajški pevec roots rock reggaeja, glasbenik († 1981)
• 14. maj - Yochanan Vollach, izraelski nogometaš
• 6. julij - Peter Singer, avstralski filozof
• 6. december - Josip Globevnik, slovenski matematik
• 13.decembra - Sašo Stevović, slovensko-črnogorski kipar

[uredi] Smrti

• februar/marec - Ana Frank, judovsko-nemška pisateljica, (* 1929)
• 1. februar - Johan Huizinga, nizozemski zgodovinar (* 1872)
• 9. april - Dietrich Bonhoeffer, nemški protestantski pastor, teolog in borec proti nacizmu (* 1906)
• 10. april - Johann Mickl, nemški general slovenskega porekla (* 1893)
• 12. april - Franklin Delano Roosevelt, 32. predsednik Združenih držav Amerike (* 1882)
• 13. april - Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu (* 1874)
• 14. april - Arthur Robert Hinks, angleški astronom, geograf (* 1873)
• 28. april - Benito Mussolini, Italijanski fašistični diktator (* 1883)
• 30. april - Adolf Hitler, nemški diktator, nacistični voditelj (* 1889)
• 30. april - Eva Braun, Hitlerjeva dolgoletna spremljevalka in kratek čas žena (* 1912)
• 1. maj - Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični minister za prosveto in propagando v Tretjem rajhu (* 1897)
• 23. maj - Heinrich Himmler, nemški nacistični politik in vodja SS-a (* 1900)
• 31. maj - Odilo Globocnik, avstrijski nacist, general SS-a (* 1904)
• 7. junij - Kitaro Nišida, japonski filozof (* 1870)
• 2. avgust - Pietro Mascagni, italijanski operni skladatelj (* 1863)
• 10. avgust - Robert Goddard, ameriški znanstvenik in izumitelj (* 1882)
• 27. avgust - Reynold Alleyne Nicholson, angleški orientalist in raziskovalec islama (* 1868)
• 26. september - Béla Bartók, madžarski skladatelj, etnomuzikolog in pianist (* 1881)
• 26. september - Kijoši Miki, japonski sodobni filozof (* 1897)
• 15. oktober - Pierre Laval, francoski politik, kolaborator (* 1883)
• 24. oktober - Vidkun Quisling, norveški nacistični politik, kolaborator (* 1887)
• 1. december - Števan Kovatš, madžarski pisatelj in zgodovinar, ki je pisal na slovenskem jeziku (* 1866)
• 4. december - Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, nobelovec (* 1866)
• 11. december - Charles Fabry, francoski fizik (* 1867)
• 21. december - George S. Patton, ameriški general (* 1885)
• 22. december - Otto Neurath, avstrijski filozof, sociolog in ekonomist (* 1882)

[uredi] Nobelove nagrade

• Fizika: Wolfgang Pauli
• Kemija: Artturi Ilmari Virtanen
• Fiziologija ali medicina: Alexander Fleming, Ernst Boris Chain in Howard Walter Florey
• Književnost: Gabriela Mistral
• Mir: Cordell Hull