1945
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Churchill, Roosevelt in Stalin na Jaltski konferenci
Gobast oblak po eksploziji atomske bombe nad Nagasakijem
-
- 8. maj - britanska 8. armada skupaj s slovenskimi partizanskimi enotami in motoriziranim odredom jugoslovanske 4. armade pride na Koroško in Celovec.
- 9. maj
- 13. maj - nemške enote na Češkoslovaškem položijo orožje.
- 15. maj - zadnja bitka 2. svetovne vojne v Evropi na Poljani pri Slovenj Gradcu.
- 16. maj - v Nemčiji aretirajo člane nemške vlade, ki jo je po Hitlerjevem samomoru sestavil admiral Dönitz.
- 23. maj
- 26. junij - v San Franciscu predstavniki 50 držav podpišejo ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
- 16, julij - Američani poskusno sprožijo eksplozijo prve atomske bombe v oporišču Alamogordo v Novi Mehiki.
- 17. julij – 2. avgust - v Potsdamu se začne vrhunsko srečanje treh velesil - ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, kjer Truman, Churchill in Stalin sprejmejo sklep o povojni Nemčiji.
- 25. julij - po končani vojni Nemčijo razdelijo na štiri cone: ameriško, francosko, britansko in sovjetsko
- 6. avgust - ameriški bombnik B-29 odvrže prvo atomsko bombo na japonsko mesto Hirošimo. Eksplozija bombe je zahtevala po podatkih japonskega Rdečega križa 245.000 smrtnih žrtev in 150.000 ranjenih. Posledice žarčenja pa se občutijo še danes.
- 9. avgust - Američani odvržejo še drugo atomsko bombo na Japonsko, tokrat na mesto Nagasaki, kjer umre okrog 74.000 ljudi, več kot 40.000 pa je ranjenih.
- 10. avgust - Japonska ponudi zaveznikom popolno kapitulacijo pod pogojem, da cesar obdrži prestol.
- 14. november - v Nürnbergu se pred mednarodnim sodiščem pričnejo sojenja proti vojnim zločincem iz druge svetovne vojne.
- februar/marec - Ana Frank, judovsko-nemška pisateljica dnevnika, (* 1929)
- 1. februar - Johan Huizinga, nizozemski zgodovinar (* 1872)
- 9. april - Dietrich Bonhoeffer, nemški protestantski pastor, teolog in borec proti nacizmu (* 1906)
- 10. april - Johann Mickl, nemški general slovenskega porekla (* 1893)
- 12. april - Franklin Delano Roosevelt, 32. predsednik ZDA (* 1882)
- 13. april - Ernst Cassirer, nemški filozof judovskega rodu (* 1874)
- 14. april - Arthur Robert Hinks, angleški astronom, geograf (* 1873)
- 28. april - Benito Mussolini, italijanski fašistični diktator (* 1883)
- 30. april - Adolf Hitler, nemški diktator, nacistični voditelj (* 1889)
- 30. april - Eva Braun, Hitlerjeva dolgoletna spremljevalka in tik pred smrtjo žena (* 1912)
- 1. maj - Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični minister za prosveto in propagando v Tretjem rajhu (* 1897)
- 23. maj - Heinrich Himmler, nemški nacistični politik in vodja SS-a (* 1900)
- 26. maj - Ivan Zver slovenski (prekmurski) tiskar (* 1900)
- 31. maj - Odilo Globocnik, avstrijski nacist, general SS-a (* 1904)
- 7. junij - Kitaro Nišida, japonski filozof (* 1870)
- 2. avgust - Pietro Mascagni, italijanski operni skladatelj (* 1863)
- 10. avgust - Robert Goddard, ameriški raketni inženir in izumitelj (* 1882)
- 27. avgust - Reynold Alleyne Nicholson, angleški orientalist in raziskovalec islama (* 1868)
- 26. september - Béla Bartók, madžarski skladatelj, etnomuzikolog in pianist (* 1881)
- 26. september - Kijoši Miki, japonski sodobni filozof (* 1897)
- 15. oktober - Pierre Laval, francoski politik, kolaborator (* 1883)
- 24. oktober - Vidkun Quisling, norveški nacistični politik, kolaborator (* 1887)
- 1. december - Števan Kovatš, madžarski evangeličanski duhovnik, pisatelj in zgodovinar (* 1866)
- 4. december - Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, nobelovec (* 1866)
- 11. december - Charles Fabry, francoski fizik (* 1867)
- 21. december - George S. Patton, ameriški general (* 1885)
- 22. december - Otto Neurath, avstrijski filozof, sociolog in ekonomist (* 1882)
[uredi] Nobelove nagrade
