Števan Kovatš
 |
Ta članek potrebuje čiščenje, vendar podrobnejši razlog ni podan. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek. Pogovorna stran lahko vsebuje namige za popravilo te strani. |
Števan Kovatš (madžarsko Kováts István), madžarski evangeličanski duhovnik, senior, zgodovinar, pisatelj, *25. januar 1866, Lébény, pri Gjuru (Győr), † 11. december 1945, Murska Sobota.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Istvan Kováts se je rodil na Madžarskem, očetu Istvan Kováts-u evangeličanskemu posestniku in materi Katalin Kováts. Študiral je v Sopronu, Univerzi v Halleju in na Univerzi v Jeni (Nemčija). V duhovnika je bil posvečen 29. septembra 1889. Prvo je služboval kot kaplan v Tétu, za tem pa je odšel v Transilvanijo. 12. marca leta 1892 se je preselil v Slovensko krajino (danes Prekmurje in Porabje) in delal v Murski Soboti. Bil je urednik Evangeličanskega kalendarja in Düševnega lista, ker zelo dobro govoril prekmurščino. Leta 1922 je bil imenovan za seniorja, čeprav je posle seniorja opravljal že od razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Po madžarski zasedbi Prekmurja leta 1941 so mu za zasluge podelili naziv častnega seniorja. Nekaj let je bil tudi predsednik Prekmurske banke(ustanovljena pod imenom Mursko-soboška hranilnica). Zgradil je novo cerkev v Murski Soboti (1910), evageličanski dormitorij, itd. Leta 1940 je napisal zgodovino Mursko-Soboške evangeličanske gmajne.
Po prvi svetovno vojni je zasedal položaje v novo nastali državi, ki sta jo pretresli dve komunistični revoluciji. Po sklepu Narodnega sveta v Budimpešti so 2. novembra 1918 ustanovili okrajni Narodni svet v Murski Soboti. Najvaţnejši člani sveta so postali: predsednik Lajoš Šömen (odvetnik), Geza Hartner (veleposestnik), Mikloš Pinter (odvetnik), Janoš Slepec (dekan), István Kováts (senior evangeličanske cerkve), Ferenc Ruzsa (učitelj), Zsigmond Batthyány (grof), László Szapáry (grof) itd. Istočasno je bil ustanovljen tudi Vojaški svet. Okrajni Narodni svet so ustanovili tudi v Lendavi. Glavne naloge svetov so bile: ustanavljanje meščanskih straţ, krotenje revolucionarnih delovnih ljudi in vojakov, dušenje narodnih zahtev ipd.
Poročil se je z plemkinjo Ireno Berke, ki je bila hčerka Mihaela Berkeja (glej: Rodbina Berke), posestnika in nižjega plemiča, ki je podpiral evangeličansko skupnost. Kralj Aleksander I. Karađorđević ga je leta 1926 odlikoval z Redom sv. Save (IV. stopnje), Miklós Horthy pa ga je odlikoval z Nemzetvédelmi Kereszt. Njegov sin Karl Kováts je bil senior evangeličanske cerkve in je služboval v Gornjih Slavečih do leta 1978, kjer je tudi leta 1928 zgradil cerkev.
[uredi] Dela
- Zgodovina Mursko-soboške evangeličanske gmajne, Evangeličanski kalendar, 1940.
