Béla Bartók

Béla Bartók
Osnovni podatki
Rojstno ime	Béla Viktor János Bartók
Rojstvo	25. marec, 1881
Izvor	Nagyszentmiklós, Madžarska
Smrt	26. september, 1945 New York, ZDA
Glasbeni slog	atonalna glasba neoklasicizem
Poklic	skladatelj pianist etnomuzikolog

Béla Bartók, madžarski skladatelj, etnomuzikolog in pianist, * 25. marec 1881, Sînnicolau Mare, Madžarska, † 26. september 1945, New York, ZDA.

Bartók je poleg Zoltána Kodálija, Györgija Ligetija in Franza Liszta eden najslavnejših skladateljev madžarske krvi. Klavir se je učil pri svoji materi, prvo skladbo pa je skomponiral že pri desetih letih.

Leta 1898 je bil sprejet na prestižni Dunajski glasbeni konservatorij, vendar se je odločil ostati na Madžarskem in je obiskoval glasbeno akademijo v Budimpešti. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivla Liszt in Richard Strauss, vendar je že v svoji prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth (1903) pokazal svojevrstne smernice, na katerih je gradil vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi in uporabljal postopek snemanja ljudskih godcev na voščene valje. Stik z ljudsko glasbo je močno vplival na njegov stil komponiranja, saj je tovrstne ritmične in melodične elemente vključeval v svoje skladbe. Hkrati je bil tudi eden izmed pionirjev tedaj nove veje muzikologije, etnomuzikologije.

Leta 1907 je Bartók prevzel mesto profesorja klavirja na budimpeštanski glasbeni akademiji in nadaljeval z ustvarjanjem glasbenih del. Do leta 1920 je bila njegova glasba pretežno atonalna, kasneje pa se je prepustil toku glasbenega neoklasicizma.

Ob izbruhu 2. svetovne vojne je emigriral v ZDA, kjer pa ni našel pravega navdiha za ustvarjalno delo, v skromnih razmerah in v deželi, ki je ni zanimala njegova glasba, se je počasi načenjalo tudi njegovo zdravje. Zbolel je za levkemijo in leta 1945 umrl v New Yorku. Pokopan je bil na pokopališču Ferncliff (New York), po padcu komunizma na Madžarskem pa so mu oblasti 7. julija 1988 dodelile državni pogreb na pokopališču Farkasreti v Budimpešti.

Pomembnejša dela

Orkesterska glasba

• 3 klavirski koncerti
• 2 violinska koncerta
• koncert za violo in orkester (nedokončan)
• Koncert za orkester (1942–43, revidiran leta 1945)

Koralna glasba

• Cantata Profana (1930)
•  »Iz starih časov« (1935)

Komorna glasba

• Sonata za 2 klavirja in tolkala
• Glasba za godala, tolkala in čelesto
• 6 godalnih kvartetov
• 3 sonate za violino in klavir

Klavirska glasba

• Allegro barbaro (1911)
• Sonatina (1915)
• Romunski ljudski plesi (1915)
• Sonata (1926)
• Mikrokozmos (1926, 1932–39)

Scenska glasba

• Grad vojvode Sinjebradca, opera
• Čudežni mandarin, balet
• Leseni princ, balet

Glej tudi

Bartok na bankovcu za 1000 madžarskih forintov

• seznam skladateljev
• seznam glasbenikov, upodobljenih na bankovcih