Komorna glasba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.

Glede na število izvjalcev v ansamblu ločimo:

  • Solo - 1 izvajalec
  • Duo - 2 izvajalca (izraz duet se uporablja pri skladbah za dva pevska glasova, izjemoma za dva enaka instrumenta)
  • Trio - 3 izvajalci (izraz tercet se uporablja pri skladbah za tri pevske glasove, izjemoma za tri enake instrumente)
  • Kvartet - 4 izvajalci
  • Kvintet - 5 izvajalcev
  • Sekstet - 6 izvajalcev
  • Septet - 7 izvajalcev
  • Oktet - 8 izvajalcev
  • Nonet - 9 izvajalcev
  • Decet - 10 izvajalcev (redkeje uporabljena zasedba, imenovana tudi diksutor, včasih decimet)

Izraz komorna glasba izhaja iz italijanščine (musica da camera= manjši prostor, soba), prvič je omenjen leta 1555. Komorne instrumentalne ali vokalne skladbe so se sprva izvajale v manjših prostorih dvorcev premožnih fevdalcev in ne v velikih dvoranah.

Pridevnik komorni se v podobnem kontekstu uporablja še pri izrazih:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]