Leto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Koledarsko navadno leto ima 365 dni, prestopno leto pa 366 dni.

V astronomiji je določeno več vrst let:

• sidersko leto (zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je:

365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12^h zemeljski čas).

• tropsko leto (Sončevo leto)

• anomalistično leto

• drakonsko leto (ekliptično leto, leto mrka)

• julijansko leto

• Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.

• Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je:

B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189

• leto sveta (Anno mundi)

[uredi] Glej tudi

• proračunsko leto

[uredi] Zunanje povezave