Vozel (astronomija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator.

Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tirnice nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika). Tirnica nebesnega telesa mora biti nagnjena na referenčno ravnino. Če ni nagnjena, potem nima vozlov.

Kot referenčno ravnino lahko vzamemo :

  • Ekvator Zemlje za geocentične tirnice. Kadar je naklon tirnice 0 º, pravimo, da je tirnica ekvatorialna
  • Ekliptika za heliocentrične tirnice. Kadar tirnica ni nagnjena, pravimo, da je tirnica ekliptična.
  • Za tirnice zunaj Osončja in zvezdnega sistema (npr. za dvojne zvezde) se uporablja tangencialna ravnina na nebesno kroglo v točki položaja izbrane zvezde (če je možno, se vzame svetlejšo zvezdo; če pa to ni možno, jo določi odkritelj). Izbrano zvezdo imenujemo ‘primarno’, druga je ‘sekundarna’.

Če znamo ločiti smer prehoda iz ene strani referenčne ravnine na drugo stran, potem lahko ločimo oba vozla med seboj. Tako dobimo dva vozla :

  • Dvižni vozel je tisti vozel, pri katerem nebesno telo preide referenčno ravnino v smeri proti severu. Imenujemo ga tudi severni vozel.
  • Spustni vozel je tisti vozel, pri katerem nebesno telo preide referenčno ravnino v smeri proti jugu. Imenujemo ga tudi južni vozel.

Dvižni vozel označujemo z (Unicode: U+260A) , spustni vozel pa z (Unicode: U+260B).

Določanje dvižnega in spustnega vozla za nebesno telo zunaj Osončja.

Takšen način določanja dvižnega in spustnega vozla ni uporaben pri tirnicah dvojnih zvezd zunaj Osončja. Tam se izbere ‘primarna’ in sekundarna’ zvezda in določi se smer gibanja zvezd. Dvižni vozel je tam, kjer se sekundarna zvezda pri sekanju referenčne ravnine giblje proč od opazovalca. Spustni vozel pa je tam, kjer se sekundarna zvezda pri sekanju referenčne ravnine giblje proti opazovalcu.

Črta, ki poteka po presečišču obeh ravnin in povezuje oba vozla, se imenuje vozelna črta (vozliščnica, vozliščna črta).

Položaj dvižnega vozla se uporablja kot eden izmed elementov tirnice s katerimi opišemo lego in hitrost nebesnega telesa. Imenujemo ga dolžina dvižnega vozla.