Gaussova gravitacijska konstanta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gaussova gravitacíjska konstánta [gáusova ~] je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot. Imenuje se po Carlu Friedrichu Gaussu. Prednost takšne oblike je v tem, da lahko z njo točno opišemo gibanje planetov, ne da bi poznali velikostno stopnjo Osončja ali mase Sonca in planetov v enotah, kot so na primer enote v sistemu SI.

Pri tem se rabijo naslednje enote:

Iz tretjega Keplerjevega zakona za gibanje Zemlje izhaja vrednost Gaussove gravitacijske konstante:

 k = 0,01720209895 \ \mathrm{A}^{3} \, \mathrm{D}^{-2} \, \mathrm{S}^{-1} \!\, .

Mednarodna astronomska zveza je leta 1939 privzela zgornjo vrednost za astronomsko konstanto. Vrednostz astronomske enote je izpeljana iz nje, in ni več izpeljana iz dejanskega Zemljinega tira. V sodobnih efemeridah je srednja polos Zemljinega tira malo večja od 1 a.e., sidersko leto pa je malo krajše od enega Gaussovega leta.

Gauss se ni popolnoma zavedal sekularnega večanja dolžine srednjega Sončevega dne in ni poznal relativističnih razlik v teku ur. Dan, določen s to konstanto, je kasneje služil kot osnova za efemeridni čas. V sodobni rabi pa je merjen v enotah baricentričnega dinamičnega časa (TDB). 1/86400 dneva, določenega s to konstanto, je bila efemeridna sekunda. Dolžina efemeridne sekunde izmerjene z urami na zemeljskem površju je bila sprejeta kot sekunda v sistemu SI.

Zunanje povezave [uredi]