Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta [gáusova ~] je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot. Imenuje se po Carlu Friedrichu Gaussu. Prednost takšne oblike je v tem, da lahko z njo točno opišemo gibanje planetov, ne da bi poznali velikostno stopnjo Osončja ali mase Sonca in planetov v enotah, kot so na primer enote v sistemu SI.
Pri tem se rabijo naslednje enote:
- dolžina
: astronomska enota (srednja polos Zemljinega tira okrog Sonca), - čas
: srednji Sončev dan (srednja vrtilna doba Zemlje okrog svoje vrtilne osi glede na Sonce), - masa
: Sončeva masa 
Iz tretjega Keplerjevega zakona za gibanje Zemlje izhaja vrednost Gaussove gravitacijske konstante:
Mednarodna astronomska zveza je leta 1939 privzela zgornjo vrednost za astronomsko konstanto. Vrednostz astronomske enote je izpeljana iz nje, in ni več izpeljana iz dejanskega Zemljinega tira. V sodobnih efemeridah je srednja polos Zemljinega tira malo večja od 1 a.e., sidersko leto pa je malo krajše od enega Gaussovega leta.
Gauss se ni popolnoma zavedal sekularnega večanja dolžine srednjega Sončevega dne in ni poznal relativističnih razlik v teku ur. Dan, določen s to konstanto, je kasneje služil kot osnova za efemeridni čas. V sodobni rabi pa je merjen v enotah baricentričnega dinamičnega časa (TDB). 1/86400 dneva, določenega s to konstanto, je bila efemeridna sekunda. Dolžina efemeridne sekunde izmerjene z urami na zemeljskem površju je bila sprejeta kot sekunda v sistemu SI.
Zunanje povezave [uredi]
- Gaussova gravitacijska konstanta na scienceworld.wolfram.com (v angleščini)
:
:
: 
