Precesija enakonočij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Precesija Zemljine vrtilne osi, ki je glavni vzrok precesije enakonočij
Gibanje nebesnega pola zaradi splošne precesije. Trenutno je nebesni pol v bližini Severnice. Presek plašča stožca ima dejansko obliko podobno spirali

Precesíja enakonóčij (latinsko praecessio aequinoctiorum) ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi. Zemlja kot telo ni popolna krogla in njeno težišče ni v njenem središču. Kot pri kolebajoči vrtavki se smer Zemljine vrtilne osi počasi, vendar neprestano spreminja in opiše plašč stožca v približno 25.765 letih ali v platonskem, oziroma velikem letu. Ker se premika vrtilna os Zemlje, se premika tudi ekvator (ekvatorialna ravnina). Gibanje povzročata gravitacijski sili Sonca in Lune, ter v manjši meri druga telesa, na ekvatorski izboklini vrteče se Zemlje. Gravitacijski vpliv Sonca in Lune podaja lunisolarna precesija.

Izraz »precesija« se običajno nanaša na to največje periodično gibanje; druge spremembe smeri Zemljine vrtilne osi, kot sta nutacija in gibanje nebesnega pola, so veliko manjše. Periodične motnje precesije povzroča Luna, kar je nutacija zemljine vrtilne osi. Nutacijska perioda je veliko krajša od precesijske; približno 18,6 let.

Precesija enakonočij se je nekdaj nanašala na gibanje točke pomladišča relativno glede na nepomične zvezde živalskega kroga v ozadju. Podobna je sodobna razlaga gibanja.

Za odkritelja precesije enakonočij velja Hiparh.