Sončeva masa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Sónčeva mása (oznaka m) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles. Enaka je masi Sonca. Njena vrednost v enotah SI in znak sta:

 m_{\odot} = (1{,}988\,5 \pm 0,0003) \cdot 10^{30}\hbox{ kg}

Sončevo maso označujejo včasih z mS. Masa je enaka približno 332.950 Zemljinim masam. Sončeva masa je kot referenčna količina zelo rabljena astronomska konstanta, predvsem v astrofiziki.

Sončevo maso lahko določimo iz dolžine leta (julijansko leto, T), razdalje Zemlje od Sonca (astronomska enota, a0) in splošne gravitacijske konstante κ:

 m_{\odot} = \frac{4\pi^{2} a_{0}^{3}} {\kappa T^{2}} = 
\frac{4\cdot \pi^{2}\cdot 149597870691^{3}}{(6,6742 \pm 0,0010) \cdot 10^{-11} \cdot (365,25\cdot 24\cdot 60\cdot 60)^{2}} \,\! .

Med vsemi osnovnimi fizikalnimi konstantami je vrednost splošne gravitacijske konstante κ določena najmanj natančno, saj so natančno določena le prva štiri decimalna mesta. Prav tako nenatančna je masa Sonca. Položaji planetov so znani veliko natančneje in tudi zmnožek κ in mase Sonca. Zaradi tega so računi v nebesni mehaniki izvedeni v enotah Sončeve mase namesto standardne osnovne enote SI kg. V ta namen služi Gaussova gravitacijska konstanta:

k = 0{,}017\,202\,098\,95 {a_{0}^{3} \over D^{2} m_\odot} \; .

Danes je astronomska enota zelo natančno izmerjena s pomočjo radarskih odbojev, Sončeva masa pa ostaja priročen zgodovinski dogovor.

[uredi] Glej tudi