Sončeva masa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Velikost in masa zelo velikih zvezd: najmanjši zgled, Pištola je tudi ena najmasivnejših (150 m). Druge so: Ro Kasiopeje (40 m), Betelgeza (20 m) in VY Velikega psa (30-40 m). (Sonce (1 m), ki na sliki ni vidno, je vključeno za primerjavo velikosti. V letu 2010 odkrita zvezda R136a1 ima celo 256 m)

Sónčeva mása (oznaka m) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles. Enaka je masi Sonca. Njena vrednost v enotah SI in znak sta:

 m_{\odot} = (1{,}988\,55 \pm 0,00025) \cdot 10^{30}\hbox{ kg} .

Sončevo maso označujejo včasih z m_{\rm S}. Masa je enaka približno 332.950 Zemljinim masam. Sončeva masa je kot referenčna količina zelo rabljena astronomska konstanta, predvsem v astrofiziki.

Sončevo maso lahko določimo iz dolžine leta (julijansko leto, T), razdalje Zemlje od Sonca (astronomska enota, a0) in splošne gravitacijske konstante κ:

 \begin{align} 
m_{\odot} &= \frac{4\pi^{2} a_{0}^{3}} {\kappa T^{2}} \\
          &= 
\frac{4\cdot \pi^{2}\cdot 149597870691^{3}}{(6,6742 \pm 0,0010) \cdot 10^{-11} \cdot (365,25\cdot 24\cdot 60\cdot 60)^{2}} \,\! . \end{align}

Med vsemi osnovnimi fizikalnimi konstantami je vrednost splošne gravitacijske konstante κ določena najmanj točno, saj so natančno določena le prva tri decimalna mesta. Prav tako netočna je masa Sonca. Lege planetov so znane veliko točneje in tudi zmnožek \kappa in mase Sonca. Zaradi tega so računi v nebesni mehaniki izvedeni v enotah Sončeve mase namesto standardne osnovne enote SI kg. V ta namen služi Gaussova gravitacijska konstanta:

k = 0{,}017\,202\,098\,95 {a_{0}^{3} \over D^{2} m_\odot} \; .

Danes je astronomska enota zelo točno izmerjena s pomočjo radarskih odbojev, Sončeva masa pa ostaja priročen zgodovinski dogovor.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]