Sončeva masa

Velikost in masa zelo velikih zvezd: najmanjši zgled, Pištola je tudi ena najmasivnejših (150 m_☉). Druge so: Ro Kasiopeje (40 m_☉), Betelgeza (20 m_☉) in VY Velikega psa (30-40 m_☉). (Sonce (1 m_☉), ki na sliki ni vidno, je vključeno za primerjavo velikosti. V letu 2010 odkrita zvezda R136a1 ima celo 256 m_☉)

Sónčeva mása (oznaka m_☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles. Enaka je masi Sonca. Njena vrednost v enotah SI in znak sta:

$m_{\odot} = (1{,}988\,5 \pm 0,0003) \cdot 10^{30}\hbox{ kg} .$

Sončevo maso označujejo včasih z m_S. Masa je enaka približno 332.950 Zemljinim masam. Sončeva masa je kot referenčna količina zelo rabljena astronomska konstanta, predvsem v astrofiziki.

Sončevo maso lahko določimo iz dolžine leta (julijansko leto, T), razdalje Zemlje od Sonca (astronomska enota, a₀) in splošne gravitacijske konstante κ:

$\begin{align} m_{\odot} &= \frac{4\pi^{2} a_{0}^{3}} {\kappa T^{2}} \\ &= \frac{4\cdot \pi^{2}\cdot 149597870691^{3}}{(6,6742 \pm 0,0010) \cdot 10^{-11} \cdot (365,25\cdot 24\cdot 60\cdot 60)^{2}} \,\! . \end{align}$

Med vsemi osnovnimi fizikalnimi konstantami je vrednost splošne gravitacijske konstante κ določena najmanj točno, saj so natančno določena le prva tri decimalna mesta. Prav tako netočna je masa Sonca. Lege planetov so znane veliko točneje in tudi zmnožek κ in mase Sonca. Zaradi tega so računi v nebesni mehaniki izvedeni v enotah Sončeve mase namesto standardne osnovne enote SI kg. V ta namen služi Gaussova gravitacijska konstanta:

$k = 0{,}017\,202\,098\,95 {a_{0}^{3} \over D^{2} m_\odot} \; .$

Danes je astronomska enota zelo točno izmerjena s pomočjo radarskih odbojev, Sončeva masa pa ostaja priročen zgodovinski dogovor.

Glej tudi

• masa zvezd
• Chandrasekharjeva meja
• red velikosti (masa)

Portal Astronomija