Fizikalna konstanta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki. Njeno vrednost lahko določimo s poskusom.

Osnovne konstante so denimo Planckova konstanta, hitrost svetlobe v praznem prostoru, osnovni naboj ali Avogadrovo število. Pogosto so navedene tudi konstante, ki jih lahko izračunamo iz drugih konstant, npr. Faradayev naboj, ki je produkt Avogadrovega števila in osnovnega naboja, ali splošna plinska konstanta, ki je produkt Boltzmannove konstante in Avogadrovega števila.

Osnovne fizikalne konstante[uredi | uredi kodo]

konstanta simbol vrednost ref.
hitrost svetlobe v praznem prostoruu c 299 792 458 m s−1 (po definiciji) a
indukcijska konstanta μ0 4π · 10−7 N A−2 (po definiciji) a
12,566 370 614... · 10−7 N

A−2

a
influenčna konstanta ε0 =

1/(μ0c2)

8,854 187 817 ... · 10−12

F m−1

a
prevodnost praznega prostora Z0 ="μ0c" 376,730 313 461... Ω (po definiciji) a
gravitacijska konstanta κ 6,672 59(85) · 10−11

m3 kg−1 s−2

 ?
Planckova konstanta h 6,626 068 76(52) · 10−34 J s a
Diracova konstanta \hbarh ="h" / (2π) 1,054 571 596(82) · 10−34 J s a
Planckova masa mp ="(hc" /

κ)1/2

2,1767(16) · 10−8 kg a
Planckova dolžina lp="(hκ" / c3)

1/2

1,6160(12) · 10−35 m a
Planckov čas tp ="(hκ" /

c5)1/2

5,3906(40) · 10−44 s a
osnovni naboj e0 1,602 176 462(63) · 10−19 C a
mirovna masa elektrona me 9,109 381 88(72) · 10−31 kg a
mirovna masa protona mp 1,672 621 58(13) · 10−27 kg a
mirovna masa nevtrona mn 1,674 927 16(13) · 10−27 kg a
atomska enota mase mu = 1 u 1,660 538 73(13) · 10−27 kg a
Avogadrovo število L, NA 6,022 141 99(47) · 1023 a
Boltzmannova konstanta kB 1,380 6503(24) · 10−23 J K−1 a
Faradayeva konstanta F 9,648 534 15(39) · 104

C mol−1

a
splošna plinska konstanta R 8,314 472(15) J K−1 mol−1 a
ničla Celzijeve temperaturne lestvice   273,15 K (po definiciji)  ?
molarna prostornina idealnega plina, p = 1 bar, θ =

00C

  22,710 981(40) L mol−1 a
standardna atmosfera atm 101 325 Pa (po definiciji) a
konstanta fine strukture α =

μ0e2c / (2h)

7,297 352 533(27) · 10−3 a
α−1 137,035 999 76(50) a
Bohrov polmer rB 5,291 772 083(19) · 10−11 m a
Hartreejeva energija Wh 4,359 743 81(34) · 10−18 J a
Rydbergova konstanta R 1,097 373 156 8549(83) · 107

m−1

a
Bohrov magneton μB 9,274 008 99(37) · 10−24

J T−1

a
magnetni moment elektrona μe -9,284 763 62(37) · 10−24

J T−1

a
Landejev faktor g za prosti elektron ge 2,002 319 304 386(20)  ?
jedrski magneton μN 5,050 786 6(17) · 10−27 J T−1  ?
magnetni moment protona μp 1,410 607 61(47) · 10−26

J T−1

 ?
magnetogiroskopsko razmerje protona γp 2,675 221 28(81) · 108

s−1 T−1

 ?
magnetni moment protonov v H20,

μ'p

μ'p / μB 1,520 993 129(17) · 10−3  ?
protonska resonančna frekvenca za polje v H20 γ'p / (2π) 42,576 375 (13) M Hz T−1  ?
Stefanova konstanta σ 5,670 400(40) · 10−8

W m−2 K−4

a
prva sevalna konstanta c1 3,741 774 9(22) · 10−16 W m2  ?
druga sevalna konstanta c2 1,438 769 (12) · 10−2 m K  ?
standardni pospešek prostega pada gn 9,80665 m s−2 (po definiciji)  ?

Nekatere »konstante« so dejansko preostanki izbranega sistema enot, kot SI ali cgs sistema enot. V naravnih enotah so te »konstante« le pretvorni faktorji.

Konstante, ki so neodvisne od sistema enot so po navadi brezrazsežna števila in so znane kot osnovne fizikalne konstante.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

aPeter J. Mohr and Barry N. Taylor, "CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 1998," Journal of Physical and Chemical Reference Data, Vol. 28, No. 6, 1999 and Reviews of Modern Physics, Vol. 72, No. 2, 2000.[1]