1351

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1320.  1330.  1340.  - 1350. -  1360.  1370.  1380.
Leta: 1348 · 1349 · 1350 · 1351 · 1352 · 1353 · 1354
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Epidemija Črne smrti[uredi | uredi kodo]

  • 9. februar - Angleški kralj Edvard III. spravi skozi Parlament še en delavski statut, s katerim hoče fiksirati ceno delovne sile, ki je drastično porasla po zadnji epidemiji kuge in sprožila vrtoglavo inflacijo. Zakon ponovno ne doseže želenega učinka.
  • Kuga se širi iz smeri Baltika po severnozahodni Rusiji. Poljski v veliki meri prizanese.
  • Najmanj tretjina kmetijskih površin v Nemčiji ostane neobdelanih.
  • Kuga opustoši Jemen.
  • Kuga ponovno izbruhne na Kitajskem, tokrat v še hujšem izbruhu kot takrat v 30-ih, ko se je začela širiti po Svilni cesti proti zahodu. Ocenjeno je, da je v letih 1351-54 v provincah ov Rumeni reki (Hebei, Shanxi) pogubila med 50 do 90% prebivalstva, kar je več deset milijonov prebivalcev.

Japonska[uredi | uredi kodo]

Prestolnica Severnega dvora Kjoto, kjer je vladal šogun Ašikaga Takaudži, in prestolnica Južnega dvora Jošino, kjer je vladal cesar Go-Murakami.
  • februar - Uporniki Severnega dvora pod vodstvom Ašikage Tadajošija in vojska Južnega dvora pod vodstvom cesarja Go-Murakami zasedejo prestolnico Severnega dvora[1] Kjoto.
  • 13. februar - Sepuku je prisiljen storiti general Severnega dvora Ko Morofuju, ki je branil bivšo prestolnico Kamakuro.
  • 25. marec - Brata[2] Ko Moronao, ki mu je Ašikaga Takaudži zaupal namestniška pooblastila, in Ko Morojasu se predata upornikom in vojski Južnega dvora v zameno za umik iz politike ter pomenišenje. Na poti nazaj v Kjoto ju iz zasede preseneti sovražni klan Uesugi in ju pobije skupaj z večino klana.
  • 26. november - Severni dvor: proticesar oziroma pretendent Severnega dvora Suko je prisiljen abdicirati. Šogun Ašikaga Tadajoši si namreč prizadeva za sklenitev miru z Južnim dvorom, zato mu je marionetni cesar nepotreben. 1352

Ostalo[uredi | uredi kodo]

  • 23. marec - Koreja: umrlega korejskega kralja Čungdžeonga nasledi njegov stric Gongmin, ki začne postopoma izrinjati Mongole[3] iz Koreje.
  • 26. marec - Viteški turnir trideseterice[4]: angleški kralj Edvard III., ki zastopa hišo Montforških, in francoski kralj Ivan II., ki zastopa hišo Bloiških, izbereta za razplet bretonske nasledstvene vojne najcenejšo možno rešitev. Skupaj organizirata viteški turnir in vsak zase pošljeta v boj 30 vitezov in njihovih oporod[5]. Namesto individualnih dvobojev se na bojišču sporazumejo za skupinsko bitko brez uporabe konj. Bitka traja več ur in do konca izčrpa obe strani, nazadnje pa jo odloči en od francoskih oporod Guillaume de Montauban, ki s prebojem na konju razbije utrjeno angleško formacijo in si podvrže sedem še agilnih angleških vitezov. Po koncu bitke ni viteza ali oporode, ki ne bi bil resneje ranjen, Francozi imajo 6, Angleži 9 mrtvih, Bretanija pa končno pripade Franciji, kar pa ne zaustavi Angležev, da ne bi Francozom zaradi uporabe konja očitali goljufijo.
  • 20. marec - Že na smrtni postelji je delhijski sultan Muhamad bin Tugluk priča razpadanju še pred desetletjem mogočnega imperija, ki ga je razširil skoraj čez celotno Indijo. Hindujska in muslimanska kraljestva indijske podceline se druga za drugo osvobajajo delhijske nadoblasti. Kar ostane njegovemu nasledniku in sinu Firuzu Šahu Tugluku je ponovno mestna država Delhi.
  • 8. april - Bitka pri Taillebourgu, Gaskonja: potem ko se Francozi in Angleži pobirajo po epidemiji kuge, orožje ponovno zarožlja na meji med angleško Gaskonjo in Francijo. V manjšem spopadu Angleži preženejo Francoze. Povod za obnovitev stoletne vojne.
  • 1. maj - Zürich se kot četrti kanton pridruži Švicarski konfederaciji treh prakantonov.[6] 1352
  • 24. maj - Odstavljeni marinidski sultan Abu al-Hasan Ali ibn Usman umre osamljen v izgnanstvu nekje v gorovju Atlas. Aktualni sultan in sin Abu Inan Faris, ki je očeta več let preganjal, priredi večdnevno žalovanje.
  • maj - Konstantinopel: drugi hezihastični koncil, na katerem so nasprotniki obsodili atoškega meniha Gragorija Palamo prikritega bogomilstva, se konča s triumfom Palame. Njegovi nasprotniki postanejo žrtve preganjanj in izobčenj. Glavni tožitelj Baarlam iz Kalabrije se je že pred časom vrnil nazaj v katolištvo, zato ni prisoten na koncilu.
  • 3. junij - Umrlega vladarja Verone Mastina II. della Scalo nasledi sovladar in brat Alberto II. della Scala, ki vlada vi imenu Mastinovih sinov.
  • 15. avgust - Potem ko se je madžarski kralj Ludvik I. vrnil iz neapeljske kampanje, oblikuje zavezništvo s poljskim kraljem Kazimirjem III. proti poganskim Litvancem, ki so rovarili na mejah. Skupaj si omenjenega dne podredita litvanskega velikega kneza Kęstutisa, ki obljubi, da se bo spreobrnil v krščanstvo, a se mu nekako uspe izmotati in izgnati Madžare s Poljaki iz Litve. Istega leta Ludvik I. sklene mirovni sporazum z neapeljsko kraljico Ivano I. 1352
  • 6. november - Francoski kralj Ivan II. ustanovi po vzoru angleškega reda podvezice nov elitni viteški Red zvezde. 1352
  • 11. december - Madžarski kralj Ludvik I. skliče zbor stanov, na katerem potrdi Zlato bulo iz leta 1222. Izjemoma uvede novo določilo, da kadar plemič umre brez naslednikov in je brez ožjih sorodnikov, takrat fevdi umrlega pripadejo kroni.
Položaj tajskega kraljestva Ajutthaja (v vijoličnem), kasneje Evropejcem znanega kot Siam.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ oziroma Šogunata Ašikaga
  2. ^ in bratranca Ko Morofuja
  3. ^ oziroma dinastijo Yuan
  4. ^ Dogodek bretonske nasledstvene vojne, ki sodi v širši okvir stoletne vojne
  5. ^ Francozi 10 vitezov, 20 oporod; Angleži 7 vitezov, 23 oporod.
  6. ^ Kantoni Uri, Schwyz in Unterwalden.
  7. ^ imenovan še U Thong